'Razmišljati o povečanju sredstev ne more biti greh'

Klinični center v preteklem letu sploh ne bi imel finančnih izgub, če bi se načelo sledenja denarja bolniku udejanilo, je na seji zdravstvenega sveta na ministrstvu za zdravje dejal generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Simon Vrhunec.

Rešitev bi namreč bila, da bi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) kril materialne stroške zdravljenja vseh bolnikov, ki jih zavod obravnava nad načrtovano kvoto, je opozoril Vrhunec. Na UKC se obenem soočajo tudi s problemom priliva bolnikov iz drugih regij in premeščanja bolnikov iz drugih bolnišnic. Vsi ti premeščeni bolniki pa so težji in dražji bolniki.

Če bi uveljavljali načelo, da denar sledi bolniku, in bi dobili vse plačano po povprečni uteži kliničnega centra, bi imeli dodatnih pet milijonov prihodkov, tako trdi Vrhunec in dodaja, da vse to kaže na netransparenten in nepravičen sistem financiranja bolnišnične dejavnosti.

Kot je še dejal, bo UKC težko posloval pozitivno ob napovedanih ukrepih zavoda za zdravstveno zavarovanje za letošnje leto. Lahko se sicer še po njegovih besedah iščejo določene rezerve, zmanjšujejo sredstva za razvojno dejavnost, izobraževanje in investicije. Ampak vprašanje je, ali je to dobro za prihodnost zdravstvenega sistema v Sloveniji, je poudaril.

Izpostavil je še, da je Slovenija ena izmed držav, ki za zdravstvo namenijo najmanjši delež proračuna, in sicer nekaj čez osem odstotkov bruto domačega proizvoda. Ne more biti greh, da razmišljamo, kako povečati sredstva za zdravstvo, pravi Vrhunec.

Kako zapolniti vrzel?

Z njim se strinja tudi Tit Albreht z Inštituta za varovanje zdravja, ki pravi, da povprečni delež proračunskih sredstev, namenjen za zdravstvo, v državah članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) znaša deset odstotkov. Kot je prepričan, bo tudi Slovenija morala doseči ta odstotek, saj ima racionalizacija v zdravstvenih zavodih končnost.

Zato bo po njegovih besedah verjetno treba razmišljati, kako zapolniti vrzel med 8,3 odstotka, kolikor jih namenja Slovenija za zdravstvo od proračuna, in desetimi odstotki, kolikor znaša to povprečje držav OECD – ali bomo pokrivali iz zasebnega žepa ali pa javnih sredstev.

'Potrebni bodo tudi ukrepi zunaj bolnišnic'

Milan Soršak z UKC Maribor pa je ob tem dejal, da bo za vzdržno poslovanje slovenskih bolnišnic treba poleg racionalizacije v samih bolnišnicah razmišljati tudi o drugih ukrepih, zunaj bolnišnic. Pri tem je izpostavil vprašanje, ali bo izplačilo tretje četrtine plačnih nesorazmerij v javnem sektorju mogoče in smotrno v zaostrenih pogojih. Po njegovih besedah bi bilo treba tudi razmišljati o dvigovanju prispevne stopnje ter zakaj se namesto bolnišnic ne bi raje zadolževal ZZZS.