Slovenski premier Janez Janša je ob svojem prvem obisku na sedežu zveze Nato v Bruslju po prevzemu položaja napovedal, da bo slovenska vlada razmislila o možnosti za dodatni prispevek za zavezniško operacijo v Afganistanu in za usposabljanje iraške vojske v tretjih državah, premislila pa bo tudi, ali bi svoje vojake poslala v misijo usposabljanja varnostnih sil v Iraku samem. "O tem bomo premislili in razpravljali. Po nedeljskih volitvah pričakujemo izboljšanje razmer v Iraku. Kot članica Nato bomo storili, kar bomo lahko, da bomo prispevali k prihodnji stabilnosti," je dejal Janša.
"Zveza Nato bi zelo cenila takšno odločitev slovenske vlade, če bi do nje prišlo," se je na napoved o razmisleku odzval generalni sekretar zavezništva Jaap de Hoop Scheffer. Generalni sekretar je sicer Slovenijo označil za "zvesto in pomembno zaveznico, ki sodeluje v misijah na Balkanu, Afganistanu in za Irak". "Verjamem, da tudi razmeroma majhne zaveznice lahko naredijo razliko in pomembno prispevajo k uspehu operacij in misij Nato," je poudaril de Hoop Scheffer, zadovoljen tudi, ker država izvaja začrtane obrambne reforme.
Slovenija kot zanesljiva članica Nata in ne zgolj porabnica skupne varnosti
Premier Janša pa je poudaril, da želi biti "Slovenija zanesljiva članica, ki ni le porabnica skupne varnosti, temveč tudi članica, ki prispeva k tej skupni varnosti, v okviru možnosti, ki jih država s takšnim obsegom in nacionalnim dohodkom ima". Zagotovil je, da se obrambne reforme izvajajo in da se vsak mesec število enot, ki so sposobne sodelovati v operacijah Nato, povečuje, prav tako pa potrdil, da bo njegova vlada poskušala izpolniti načrt, da bo leta 2008 za obrambo namenjala dva odstotka bruto domačega proizvoda.
"Slovenija sodeluje v zavezniških misijah na Kosovu in Afganistanu, prevzela je tudi obveznosti za usposabljanje nove iraške vojske na ozemlju tretjih držav," je dejal. "Pripravljeni pa smo preučiti tudi predlog, da se število častnikov Slovenske vojske, ki bodo sodelovali pri tem projektu, glede na zahtevnost, poveča. Razmislili bomo tudi, ali Slovenija lahko dodatno prispeva k silam, ki zagotavljajo ne toliko vojaško varnost v Afganistanu, temveč skrbijo za obnovo in vzpostavitev regionalnih institucij, ki so nujno potrebne, da država, ki je na poti v demokracijo in gospodarsko obnovo, lahko normalno deluje," je še poudaril Janša.
Slovenija ostaja neto prejemnica
Janša se je pred tem srečal s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom. Slovenski premier je po srečanju z Barrosom dejal, da bo naša država v finančni perspektivi unije za obdobje 2007-2013 še naprej neto prejemnica sredstev iz proračuna EU, glede na pričakovanja, da bodo pogajanja na to temo končana skladno z načrti v prvi polovici letošnjega leta. Ob tem pa je Janša opozoril, da bo počasi treba opustiti razmišljanja o delitvi na neto prejemnice in plačnice, saj naj bi bila ta delitev v uniji vse manj pomembna, ker je skupni cilj vseh članic visoka gospodarska rast in polna zaposlenost v EU.
V to smer je šlo tudi razmišljanje predsednika Barrosa. "Vse države članice, tudi tiste, ki so bolj razvite, bogatejše, bodo dobivale sredstva iz nove finančne perspektive in bodo imele korist iz jasne evropske zaveze rasti in solidarnosti," je zatrdil in dodal, da je razmišljanje, da nekatere države plačujejo in nekatere dobivajo, napačno. "Doslej smo imeli win-win situacijo. Potrebujemo podporo za rast, raziskave, kohezijo, pravosodje, transportno mrežo, državljanstvo - da Evropa deluje," je dejal Barroso po pogovoru z Janšo.
"Vse države članice, tudi tiste, ki so bolj razvite, bogatejše, bodo dobivale sredstva iz nove finančne perspektive in bodo imele korist iz jasne evropske zaveze rasti in solidarnosti," pa je zatrdil Barroso.
Ob finančni perspektivi sta sogovornika obdelala še druga aktualna vprašanja, med njimi tudi vprašanje regionalne delitve Slovenije za potrebe črpanja sredstev za strukturno pomoč iz proračuna EU. Janša je napovedal, da bo njegova vlada to razpravo z EU obnovila, in dejal: "Če bodo pogajanja o finančni perspektivi končana v tej polovi leta, je vprašanje delitve Slovenije na statistične regije sicer manj pomembno, glede na zadnje podatke Eurostata. Bomo pa razpravo lažje zaključili, če bo časa več in če bo Slovenija prišla tudi do neke normalne naravne notranje regionalne delitve." Barroso na to temo ni dajal posebnih obljub.
Janša Solano prosil za sodelovanje
Janša se je po tem sestal z visokim predstavnikom EU za zunanjo politiko Javierjem Solano, ki ga je zaprosil, da Sloveniji kot predsedujoči državi v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) pomaga pri "zapiranju nekaterih odprtih vprašanj, vezanih na financiranje te organizacije in na kadrovsko popolnitev". "Brez večjega sodelovanja EU teh vprašanj ne bo mogoče rešiti," je po pogovoru s Solano dejal premier.
Po njegovih besedah je Solana prošnjo sprejel in s slovenskim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom sta se že dogovorila za nekatere skupne aktivnosti pri reševanju teh vprašanj. O pobudi za večji finančni prispevek EU v proračun OVSE pa ni bilo govora. "Ključen je finančni prispevek nekaterih drugih večjih držav, potem bomo govorili tudi o tem. A dokler ne bo rešeno vprašanje osnovnega prispevka držav, še posebej največjih, kot je Rusija, toliko časa vprašanja financiranja organizacije ne bo moč rešiti, tudi ne z morebitnimi dodatnimi prispevki multilateralnih organizacij," je dejal Janša.
Janša in Solana o Kosovu in slovensko-hrvaških odnosih
Premier se je s Solano pogovarjal tudi o razmerah v JV Evropi in evropski perspektivi držav Zahodnega Balkana. "Za Kosovo bo treba letos najti odgovore o prihodnjem statusu in rešitve bo treba iskati znotraj globalnega okvira evropske perspektive. Vprašanje je tudi status oziroma morebitna delitev Srbije in Črne gore, kjer ni jasnih ocen, kako to rešiti, ne da bi se oba dela te skupne države dogovorila za neko rešitev, ki bi jo večinsko podprli ljudje," je dejal Janša.
Prav tako sta se sogovornika dotaknila slovensko-hrvaških odnosov. Janša je pri tem poudaril, da Slovenija podpira širitev EU na države Zahodnega Balkana, tudi na Hrvaško, pod pogojem, da te države izpolnijo vse pogoje, kot je sodelovanje haaškim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. "Pričakujemo pa tudi, da bo Hrvaška pri urejanju odprtih vprašanj s Slovenijo ravnala v okviru evropskih standardov in da bo sčasoma, ko bo bližje članstvu, njeno spoštovanje standardov večje," je dejal Janša, ki sicer v tem okviru vidi boljše možnosti za ureditev odprtih vprašanj, ki obstajajo med sosedama.
Sicer pa je bila med temami dnevnega reda Janševega obiska tudi Ukrajina. Pri tem je premier dejal, da "neka dolgoročna evropska perspektiva Ukrajine verjetno ni vprašljiva, tudi glede na takšno resolucijo Evropskega parlamenta". "A EU mora najprej integrirati zadnji val širitve, ki se mu bo kmalu pridružil še en. To je velik izziv, nadaljnja širitev EU pa ni le vprašanje volje držav, ki bi želele v EU, je tudi vprašanje EU, da te države sprejme," je dejal Janša po pogovoru s Solano.
Rupel: Vlak za Kosovo bo letos odpeljal
Slovenski zunanji minister Rupel je po pogovoru z evropsko komisarko za zunanje odnose Benito Ferrero-Waldner ocenil, da bo "vlak za rešitev vprašanja Kosova letos odpeljal". "Na ta vlak se je treba povzpeti," je poudaril in menil, da morata tako Evropska unija kot Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki ji Slovenija letos predseduje, to priložnost izkoristiti in v tej smeri angažirati svoje znanje.
