'Razmere v medijih so katastrofalne'

Novinarski aktiv Aktiv desetih slovenskih medijskih hiš je v pismu ministrici za kulturo Majdi Širca, predsedniku države Danilu Türku in predsedniku državnega zbora Pavlu Gantarju poslal zahtevo po čimprejšnji zakonski ureditvi razmer v medijih, ki so katastrofalne.

Poudarjajo, da mediji zagotavljajo ustavno pravico do obveščenosti in so institut posebnega pomena. Prav zaradi te vloge bi morali imeti aktivi posameznih medijskih hiš večjo vlogo pri spreminjanju lastništva, spremembi statutov, pri imenovanju in razreševanju odgovornih urednikov ter pri spremembah sistemizacije delovnih mest. “Zahtevamo pa tudi, naj ministrstvo v primerih utemeljenega suma, da gre zgolj za "slamnate" lastnike medijev, ustrezno ukrepa in sproži postopke pri pristojnih institucijah,” so zapisali v izjavi.

Neurejene lastniške strukture in pomanjkljiva zakonska zaščita novinarstva so že pripeljali do krize v uredništvih vseh večjih medijev. “Tako je Večer kupilo računalniško podjetje s štirimi zaposlenimi, poleg njega ima tudi Delo netransparentno lastniško strukturo, Dnevnik od začetka leta vodi začasna uredniška ekipa, tudi RTV Slovenija vodi začasna ekipa. Novinarji se s tem opozorilom ne borimo za višje plače ali nove privilegije, ampak želimo svojim občinstvom zgolj zagotoviti najvišjo stopnjo obveščenosti.”

Zahtevajo transparentno financiranje nakupov medijskih družb, jasno ločenost funkcij v upravah in uredništvih. Ločitev funkcij mora biti enaka tako za funkcije v dvotirnem (nadzorni svet, uprava) kot enotirnem sistemu upravljanja (upravni odbor, izvršni direktorji). Zavzemajo se tudi za uzakonitev "ostrih kazni" za medijsko hišo, ki bi zaradi spola, narodnosti, rasne, spolne usmerjenosti, verske ali idejne pripadnosti oz. katere koli druge osebne okoliščine odpustila novinarja, ga prerazporedila na drugo delovno mesto oz. mu spremenila delokrog.

Opozorilo sta načeloma podprli tudi obe novinarski organizaciji, v imenu Društva novinarjev Slovenije predsednik Gregor Repovž, v imenu Združenja novinarjev in publicistov pa predsednik Igor Kršinar. Zahtevo so podprli novinarji Dela, Dnevnika, Večera, Radia Slovenija, Primorskih novic, Televizije Slovenija in STA ter novinarji in uredništvo 24ur.com, Žurnala24 in revije Jana.

Poziv podprl tudi predsednik Türk

Predsednik republike Danilo Türk je podprl poziv aktivov novinarjev po čimprejšnji zakonski ureditvi razmer v slovenskih medijih. Kot je dejal v izjavi za medije na Brdu pri Kranju, je zelo zaskrbljen zaradi različnih pojavov, ki ogrožajo kakovost slovenskih medijev in slovenskega medijskega prostora v celoti.

Türk, kot je dejal, zelo podpira osnovno ideje, ki jih izraža pobuda novinarjev, saj ta po njegovem mnenju izhaja iz zelo resne in iskrene zaskrbljenosti. Predsednik je tudi menil, da je trenutek, ko se je sprožila ta pobuda, pravi, saj se pripravlja novi zakon o medijih. Upa, da bodo rešitve v zakonu omogočile, da se zagotovi kakovost medijskega prostora.

Predsednik republike je tudi izrazil pričakovanje in upanje, da bo vlada podprla "duh te pobude" in da se bodo našle dobre pobude, ki bodo zagotovile obrambo pred lastniškimi spremembami in raznimi posegi, ki otežujejo in tudi ogrožajo medije.

Pahor je pripravljen na pogovor s sedmo silo

Premier Borut Pahor je pripravljen na srečanje s pripravljavci medijske zakonodaje in na pogovor s predstavniki medijev. Ob tem je izrazil upanje, da je v letu in pol dokazal medijem, uredništvom in novinarjem, da se v tisk ne vmešava in da si želi svobodnega tiska. "Če je želja visokih predstavnikov novinarjev in tiska po pogovoru z menoj, z odgovorno ministrico ter kolegicami in kolegi, sem pripravljen, še preden bo ta zakonodaja pripravljena, se pogovoriti in se posvetovati o različnih rešitvah," je poudaril premier Pahor.

Po neuradnih podatkih pa bo premier Pahor v prihodnjih dneh predstavnike sedme sile povabil na pogovor.

Kaj pravi ministrstvo?

Ministrstvo za kulturo je v odzivu na poziv zapisalo, da bodo pobude za implementacijo zakonodaje skrbno pretehtali. Ob tem na ministrstvu pojasnjujejo, da so nekatere predlagane rešitve že sestavni del nove medijske zakonodaje. Kot so opozorili, veljavna zakonodaja in prevladujoča etika kapitala v medijskem prostoru dopuščajo ravnanja, ki utegnejo imeti pomenljive posledice za slovenske novinarke in novinarje ter medijsko krajino sploh.

Tako bo "prodaja Večera, katerega 'navidezni' kupec je ministrstvo že prosil za soglasje, denimo preizkus zavedanja in temeljitega razmisleka o tem, ali je mogoče medije prodajati in kupovati brez zagotovila o tem, kaj bo z njimi v prihodnje," pravijo in ob tem zagotavljajo, da bodo uporabili vse zakonske možnosti, da tovrstno ravnanje preprečijo.