Doletijo nas lahko ukrepi Evropske komisije

Premier, ki opravlja tekoče posle, Borut Pahor je poudaril, da mednarodne in domače finančne ter gospodarske okoliščine od vlade, ki sicer opravlja le tekoče posle, zahtevajo, da nemudoma primerno ukrepa. Spomnil je, da državna administracija praktično stoji že od lanskega septembra in da bi kmalu lahko kdo rekel, da Slovenija ne izvaja potrebnih ukrepov že pol leta. Poleg tega ni na vidiku prave rešitve, ki bi ''tolažila'' igralce na finančnem področju. Predlagane zakone državnemu zboru ponujajo v premislek, ali ima vlada prav, ko meni, da so nujno potrebni, je poudaril Pahor.

Poslanci jih lahko obravnavajo in sprejmejo, lahko pa se odločijo, da o paketu ne bodo razpravljali, dokler ne bo imenovana nova vlada, je še dodal Pahor in napovedal, da se bo o zakonih sicer pogovarjal z vsemi poslanskimi skupinami v parlamentu. "Prepričanje vlade, ki jo vodim in opravlja le tekoče posle, je, da bi bilo za državne interese koristno, če bi se paket omenjenih šestih zakonov sprejel," je k podpori pozval Pahor.

Izpostavil je, da je zdaj odgovornost izvoljenih politikov, da najdejo najboljšo pot, ki bo ustrezala tako slovenskim državljanom kot sposobnosti tistih, ki bodo prevzeli krmilo, da Slovenijo vrnejo tja, kjer je bila ob koncu prejšnjega mandata, torej jeseni 2011. "Kljub padcu pomembnih reform je bila na robu zdravega jedra. Če pa se bo to stanje nadaljevalo, bomo zdrsnili na finančno obrobje evroobmočja. To je situacija, ki je Slovenija ne potrebuje," je poudaril Pahor.

Zakoni naj bi oživili gospodarstvo

V parlament je vlada tako poslala predloge novega zakona o javnih financah, zakona o razvojnem načrtovanju, novele energetskega zakona, novele zakona o prevzemih, novele zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ter novele zakona o hipotekarni in komunalni obveznici.

Ni tako slabo, a dovolj resno

Minister za razvoj Mitja Gaspari je sicer ob tem dejal, da razmere niso tako slabe, kot želijo to nekateri prikazati, so pa dovolj resne, da potrebujejo ukrepanje že danes. Gaspari je še dodal, da je nedavno sprejeti interventni zakon bolj forma kot vsebina in da je nujno potreben rebalans. Če ga ne bo, lahko spomladi Slovenijo doletijo ukrepi, ki jih bo določala Evropska komisija. Taki ukrepi so tako doleteli Belgijo, ki mora v proračunu 2012 zmanjšati odhodke za šest milijard evrov, je spomnil Gaspari.

Ob tem je poudaril, da se nam, če bomo nadaljevali prakso interventnega zakona, obeta, da nam bo kredibilnost še bolj padala. "Če rečete, da boste sprejeli resen ukrep, ki bo težek 300 milijonov, potem pa sprejmete ukrep, ki je težek 65 milijonov evrov, boste težko koga prepričali, da ste v dobri veri to naredili. Lahko so bili dobri nameni, a rezultat je slab," je poudaril.

Kaj prinašajo predlagani zakoni?

Predlog zakona o razvojnem načrtovanju zakonsko uveljavlja programski proračun. Brez programske zasnove proračuna ne bo več mogoče učinkovito izpeljati ustreznega javnofinančnega usklajevanja potreb z zmožnostmi, je poudaril Gaspari. To področje je bilo zdaj zaradi obilice razvojnih dokumentov – Slovenija jih ima trenutno 90, nekaj pa jih je še v pripravi – zelo zmedeno in zanemarjeno.

Predlog novele zakona o prevzemih skupaj z novelo insolvenčnega zakona rahlja dosedanjo ureditev, ki je onemogočala normalno prestrukturiranje podjetij v primerih, ko so upniki s konverzijo terjatev ali banke z zasegom zastavljenih delnic zašli čez prevzemni prag. Z novelo insolvenčnega zakona želi vlada povečati možnosti za ohranitev zdravih jeder, dodatno zaščititi upnike in delavce ter uvesti institut male prisilne poravnave. Novela med drugim spreminja pogoje za poplačilo navadnih upnikov v prisilni poravnavi s 50 odstotkov v štirih letih na 30 odstotkov v štirih letih ali 40 odstotkov v osmih letih.

V parlament gre tudi predlog novele energetskega zakona. Gaspari je pojasnil, da so pri tem zakonu pomembne spremembe, ki omogočajo, da gredo lahko v zastavo proizvodni objekti v energetskem sistemu (hidro- in termoelektrarne). Subjekti v energetskem sistemu bi se lahko zadolžili z zastavo takih energetskih nepremičnin, in kot je pojasnil Gaspari, bi tako lahko pridobili kakovostnejša sredstva financiranja, hkrati pa bi razbremenili državo dodatnega garancijskega potenciala oz. jamstev, ki bi jih morala sicer izdajati. To po njegovih pojasnilih velja za, recimo, Termoelektrarno Šoštanj ali za druge projekte, recimo projekte na Savi.

Vlada je sprejela tudi predlog novega zakona o javnih financah, s katerim se bo določilo zgornjo mejo zadolževanja države pri 48 odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP). Gre za isti osnutek, kot ga je v DZ poslala že oktobra lani, a je zaradi predčasnih parlamentarnih volitev postal brezpredmeten. Kot najpomembnejšo novost novega zakona o javnih financah je finančni minister Franc Križanič izpostavil fiskalno pravilo, s katerim se za srednjeročno obdobje petih let določa zgornja meja proračunskih odhodkov ter dodajata dve dodatni omejitvi: glede že omenjenega zadolževanja države ter glede skupnega obsega poroštev države. Ta ne bo smel preseči 20 odstotkov BDP, je povedal Križanič.

Vlada je tudi podaljšala s 1. januarjem uveljavljeno zadržanje izvrševanja državnega proračuna za leto 2012. Ukrep bo veljal vse do uveljavitve rebalansa proračuna, katerega pripravo bo Pahorjeva prepustila novi vladi. "Javne finance trenutno obvladujemo z zamrznitvijo prevzemanja novih obveznosti," je dejal Križanič ter izrazil pričakovanje, da se bo vendarle oblikovala nova vlada, ki bo pripravila varčevalni rebalans in s tem našim partnerjem dala znak, da obvladujemo javne finance. Če rebalans ne bo sprejet, bo zamrznitev trajala kar celo leto in bo poraba izjemno nizka, je dodal finančni minister.