Analiza izplačevanja covidnih dodatkov v prvem valu epidemije danes na mizi sindikalnih pogajalcev in vlade. In trn v peti sindikatov ter prav tako tudi zaposlenih, da so bila izplačila očitno neenaka v istih poklicih, pri enako izobraženih, pri enakem obsegu dela, ker so bila povsem prepuščena odločanju vodstvenih delavcev posameznega zavoda. "Pri enem delodajalcu so bili zaposleni tako, pri drugem drugače," razlaga Jakob Počivavšek iz Sindikata Pergam. "Posledično so razlike pri izplačilih teh dodatkov zelo velike in marsikje zelo neutemeljeno velike," še dodaja Počivavšek.
Primer iste šole: učitelj mentor je marca dobil nekaj več kot 515 evrov bruto, učitelj svetnik pa le 83 evrov bruto. Skladno s pravilnikom šole. Podatke hranimo v uredništvu. Skupaj pa je bilo v prvem valu za dodatke v javnem sektorju izplačanih za skoraj 137 milijonov evrov. In ob tem opozorilo sindikatom vladi, da bi bilo modro uravnati in to narediti še pred jesenjo, ko se nam očitno obeta nova epidemija.
Ne le v istih poklicih in panogah, razlike so tudi med poklici, ki so imeli podobne naloge. Če so šle tako policijske plače v času epidemije v nebo, so gasilci že nekaj časa na nogah, ker so jim odrekli 65-odstotni dodatek na stalno pripravljenost med koronakrizo, češ da morajo biti v stalni pripravljenosti tako ali tako ves čas. Peter Pogačar z ministrstva za javno upravo pa pojasnjuje: "Dodatek je določen v kolektivni pogodbi in vsaka sprememba terja soglasje, ne samo vlade, ampak tudi sindikata na drugi strani."
In poleg analize dodatkov so pogajalci pretresali še možnost preureditve vrednosti plačnih razredov, katerih vrednost se že deset let ni spremenila, zaradi višanja minimalne plače pa se briše razlika med najnižjimi plačilnimi razredi.
KOMENTARJI (135)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.