Slovenija

Različna mnenja o privatizaciji SŽ

Ljubljana, 23. 09. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Različna mnenja glede predloga zakona o preoblikovanju in privatizaciji Slovenskih železnic so se pokazala tudi na današnji seji Ekonomsko socialnega sveta.

Člani sveta se kljub dolgotrajni razpravi niso uspeli uskladiti glede vprašanja, ali naj se zakon sprejema po nujnem postopku, kot predlaga vlada, ali po rednem, kot predlagajo predstavniki dveh tretjin zaposlenih na SŽ. Tako bodo poslanci na današnji seji DZ o tem odločali brez priporočila ESS, obravnava predloga zakona pa je predvidena za četrtek.

Vlak na Ljubljanski postaji
Vlak na Ljubljanski postaji FOTO: Dare Čekeliš

V razpravi se je pokazalo, da se za redni postopek sprejemanja soglasno zavzemajo samo predstavniki sindikatov, stališča predstavnikov delodajalcev so bila različna - medtem ko so bili nekateri za redni postopek, pa so predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije izrazili bojazen, da bi tak postopek samo še dodatno obremenil gospodarstvo. Predstavniki ministrstva za promet in ministrstva za finance pa so pritrdili stališču vlade, da se z zakonom mudi in da je potreben nujni postopek.

Predsednik sveta delavcev SŽ Silvo Berdajs je ponovno predstavil stališča treh svetov delavcev SŽ in šestih od desetih železniških sindikatov, ki predlogu zakona nasprotujejo: zakon razbija enovitost železnic, ne zagotavlja finančne sanacije podjetja, predlagana notranja ureditev - Holding SŽ kot obvladujoča družba ter odvisne družbe za vzdrževanje infrastrukture in vodenje prometa, za prevoz potnikov ter blaga - ne bodo prinesle večje transparentnosti poslovanja, privatizacija posameznih družb bo prinesla negativne posledice, uskladitev s pravnim redom EU že obstaja.

Berdajs je tako pozval ESS, naj DZ predlaga, da je predlog zakona neprimeren za nadaljnjo obravnavo oz. naj se obravnava po rednem postopku. Po njegovem mnenju je javna razprava o zakonu potrebna, saj država nima prometne politike niti določenega statusa SŽ znotraj nje. Poleg tega pa je potrebna temeljita analiza tako evropskih direktiv s tega področja kot tudi stanja v podjetju.

Da je za preoblikovanje SŽ, ki so pomemben del slovenskega gospodarstva, potreben čas in soglasje vseh, na katere vpliva - torej tudi zaposlenih - je menil predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič, ki mu je pritrdil prvi mož Pergama Dušan Rebolj, pa tudi predstavnika KNSS Neodvisnost in SZS - Alternative, na katerih predlog je ESS sklical dnašnjo sejo.

Minister za promet Jakob Presečnik pa je pojasnil, da vlada nujni postopek med drugim predlagala zaradi tega, ker SŽ še vedno grozi kapitalska neustreznost in nelikvidnost, pa tudi za to, ker je Slovenija v predpristopnih pogajanjih z EU reorganizacijo železnic obljubila že za leto 2001. Zakon je po njegovem mnenju pravni okvir za učinkovito preoblikovanje sistema in uspešen nastop na evropskem prometnem trgu, na katerem naj bi nastopili leta 2004, zato se mora reorganizacija začeti prihodnje leto. Predstavnik finančnega ministrstva je ob tem dodal, da je zakon z vidika finančne sanacije SŽ nujen, saj bo ministrstvo o nadaljnjih ukrepih finančne razbremenitve razmislilo šele, ko se bodo začeli izvajati ukrepi vsebinske, torej poslovne sanacije, katerih pogoj pa je reorganizacija podjetja.

Za čimprejšnji sprejem zakona pa se zavzema tudi novo vodstvo SŽ. Kot je pojasnil novi predsednik uprave Blaž Miklavčič, so strahovi, povezani z zakonom, preveliki. "Osnovni problem SŽ so potniki in tovor, ki nastopajo na trgu, teh pa zakon niti ne prinaša niti odvzema," je poudaril in dodal, da SŽ - take kot so sedaj - niso sposobne nastopati na trgu. Zato je nujna sanacija, ki bo pomenila v prvi vrsti finančno saniranje podjetja - dolg SŽ obsega 51 milijard tolarjev glavnice; od tega 36 milijard investicij v potniške vlake in 15 milijard dolgov zaradi neplačanih davkov in prispevkov, k čemur se pridružuje še 14 milijard izgube iz preteklih treh let.

Predlog zakona bo v torek obravnaval tudi odbor DZ za finance in monetarno politiko, saj bo imel zakon finančne posledice za državni proračun. O tem naj bi člani odbora sicer govorili že minuli petek, vendar pa so sejo preložili, ker na njej ni bilo predstavnikov ministrstva za finance, ki bi predstavili finančno plat zakona.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10