Cilj je reforma do leta 2023, ko naj bi nehala veljati klavzula, uvedena ob začetku pandemije, ki omogoča maksimalno odstopanje od pravil. To bo prva splošna razprava po vnovični umestitvi teme na dnevni red.
EU bi morala zagotoviti pravila, ki bodo kos ključnim izzivom – znižati je treba visok javni dolg in pri tem zmanjšati razlike med članicami, zagotoviti ogromne naložbe v zeleni prehod in digitalno preobrazbo ter ob tem pravila tudi poenostaviti.
Pakt za stabilnost in rast, ki opredeljuje temeljna evropska proračunska pravila, kot zgornji prag dopustnega javnega dolga opredeljuje 60 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kot zgornji prag javnofinančnega primanjkljaja pa tri odstotke BDP. Unija je med minulo finančno krizo pakt dopolnila z dvema zakonodajnima aktoma, ki se imenujeta šesterček in dvojček.
Prenova proračunskih pravil ne bo lahek projekt, saj imajo članice zelo različna mnenja glede fiskalne discipline. V komisiji sicer izpostavljajo, da ne gre za vprašanje, ali dolg zmanjšati, temveč kako hitro ga zniževati. Izpostavljajo tudi vsesplošno strinjanje, da so veljavna pravila preveč kompleksna.
KOMENTARJI (12)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.