'Razlaga profesorjev na daljavo ne more biti tako kakovostna kot v živo'

Ana Toplak je 16-letna dijakinja Druge gimnazije Maribor. S sošolci so šolske klopi zapustili lansko jesen, 19. oktobra. Od doma so se šolali vse do ponedeljka, 15. marca, kar pomeni, da je njihovo šolanje na daljavo potekalo več kot štiri mesece.

Šolski dnevi doma so se Ani zdeli monotoni. "Dan se je začel tako, da smo namesto v učilnice sedli za pisalne mize in vklopili računalnike. Šolske ure so običajno potekale v živo, prek Zooma, a smo včasih dobili tudi samostojne zaposlitve, v sklopu katerih smo delo opravljali sami," je opisala, kako se je rutina iz razreda premaknila za domačo pisalno mizo. 

Po navadi je dan po pouku preživela v naravi in tako opravila še športne aktivnosti, ki so bile predpisane v sklopu šole. "Popoldneve sem običajno izkoristila za razne dodatne šolske obveznosti in dejavnosti, vsekakor pa je bilo ob koncu dneva tudi nekaj prostega časa," je dejala.

Največji težavi: organizacija in pravilna razporeditev časa

Ana priznava, da se je bilo doma težje organizirati in motivirano pripraviti na učenje, saj je bil nadzor profesorjev veliko manjši. "Zame je sprva največjo težavo predstavljala pravilna razporeditev časa, saj smo si samostojno delo pogosto morali porazdeliti sami in si ga pravilno organizirati," je izpostavila.

Kljub temu da so se skoraj vsak dan s sošolci videli prek računalniškega zaslona, je sogovornici v času šolanja na daljavo resnično primanjkovalo pravega, fizičnega stika s sošolci. "Še posebej pa sem pogrešala skupne odmore, skupinsko reševanje domačih nalog in malicanje v šolski kantini. Tega šolanje na daljavo ni moglo nadomestiti," je poudarila Toplakova.

Ko danes razmišlja o šolanju na daljavo, opaža, da ji je bil nov sistem sprva všeč, ker se je njen urnik dela močno spremenil. Zaradi dela od doma je lahko dlje spala, imela več prostega časa ter se posvetila hobijem in dejavnostim, za katere je prej imela občutek, da zanje nima dovolj časa. Poleg tega meni, da je šola na daljavo prinesla tudi koristi. "Močno nam je približala uporabo elektronike. Na dolgi rok je to znanje izjemno uporabno, ne samo za nas učence, ampak tudi za profesorje," je prepričana.

'Razlaga profesorjev na daljavo ne more biti tako kakovostna kot v živo'

Kljub vsem pozitivnim občutkom je Ana kasneje ugotovila, da dolgoročno šolanje na daljavo ni dovolj učinkovito: "Predvsem zaradi razlage profesorjev, ki prek ekrana ne more biti tako kakovostna kot v živo. Mislim, da je osebni stik z učiteljem izjemno pomemben, še posebej pri razumevanju neke snovi, kjer potrebujemo povratno informacijo in odgovore na vprašanja."

'Pouk nam ni predstavljal prevelike obremenitve, pisni preizkusi znanja pa so bili stresni'

Čeprav šola doma ne mora nadomestiti 'prave' šole, pa sogovornica meni, da so imeli na mariborski Drugi gimnaziji zelo dobro organiziran pouk in so se nanj tudi odlično pripravili. "Profesorji so se trudili pouk na daljavo čim bolj približati pouku v živo in mislim, da nam zato šolanje od doma ni predstavljalo tako velike obremenitve," je pohvalila svoje profesorje.

Zanimalo nas je tudi, kako je bilo videti preverjanje znanja. Ana je razložila, da so pisanje testov snemali s telefoni: "Uporabljali smo spletno stran Exam.net, s katero so profesorji poskušali zagotoviti čim objektivnejše ocenjevanje. Ocenjevanja, še posebej pisni preizkusi, so bila za dijake precej stresna, že zaradi tehnologije, ki je mnogim povzročala težave. Število pisnih preizkusov v tem šolskem letu se je za nas nekoliko zmanjšalo, kar nam je močno olajšalo delo na daljavo in nam tako predstavljalo manjšo obremenitev."

'Politike moramo mladi čim večkrat spomniti na zaprte šole. Le tako bodo začeli razmišljati, kako se ob tem počutimo šolarji'

Ana Toplak je pomagala pri pripravah na mednarodni znanstveni konferenci univerze Alma Mater Europea z naslovom Za človeka gre – digitalna transformacija v znanosti, izobraževanju in umetnosti. Evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, mladino in šport Mariya Gabriel je nastopila v petek, 12. marca, na prvi dan konference. "Pred njenim nastopom sem dobila priložnost, da ji postavim vprašanje o šolanju na daljavo, saj me je zanimalo, kako ona gleda na trenutni položaj dijakov," je pojasnila, kako ji je uspelo priti v stik z njo.

Vprašanje ji je zastavila tudi zato, ker ima jasno stališče: "Politike, komisarko za šolstvo pa še posebej, moramo mladi čim večkrat spomniti na zaprte šole. Le tako bodo začeli razmišljati, kako se ob tem počutimo šolarji. Vprašala sem jo, kakšno je njeno mnenje o štirimesečnem šolanju na daljavo in kakšen vpliv ima takšno zaprtje šol na dijake."

Kot lahko vidimo v spodnjem video izseku, je komisarka Ani sprva na kratko odgovorila, nato pa kot praktičen primer prizadevanja za mlade predstavila novost – kombinirano mobilnost pri projektu Erasmus+ – ki pa se nanaša na izmenjavo študentov in ne na dijake, ki so doma.

Ani je kljub temu všeč, da se komisarka zaveda, da dolgotrajno šolanje na daljavo vpliva na zdravje in mentalno zdravje mladih, ter je na to tudi opozorila.

Za konec je 16-letnica strnila: "Dijaki želimo odgovorne in odločevalce opomniti na okoliščine, v katerih smo se znašli, in to, s kakšnimi težavami se pri tem soočamo, predvsem pa si želimo, da bi nam odgovorni prisluhnili in prepoznali naše stiske. Še vedno poudarjamo, da šolanje na daljavo ni enako šolanju v živo."