Razkrivamo, zakaj je tožilec Brezigar zavrgel ovadbo parlamentarne komisije zoper bančnike NLB

Tudi prejšnji teden odstavljeni direktor NPU Darko Muženič v dokumentu Specializiranega državnega tožilstva, po naših neuradnih informacijah, sploh ni nikjer niti omenjen. Kaj šele, da bi bil vpleten v prikrivanje pranja denarja, kot ga ves čas obtožuje vladajoča politika. Dokument tožilstva razkriva, da naj bi šlo pri iranskih transakcijah za povsem običajno poslovno prakso. Poleg tega pa naj bi Uprava za jedrsko varnost RS potrdila, da izdelki, ki so bili financirani, niso bili takšne narave, da bi lahko bili uporabljeni v vojaške namene. Zato se zaenkrat prav nobeno kaznivo dejanje iz te zgodbe ni potrdilo. "Z ugotovitvami in zaključki NPU se strinjam, saj je njihova argumentacija razumljiva, izčrpna, pregledna in podkrepljena s podporno dokumentacijo," je v sklepu zapisal tožilec Jaka Brezigar. 

Nihče od vodilnih v NLB se ni okoristil

Tožilec Jaka Brezigar je po naših neuradnih informacijah zapisal, da ni bilo ugotovljeno, da bi se kdorkoli od zaposlenih v NLB materialno okoristil zaradi poslovanja banke z iranskim državljanom. In da ni nobenih dokazov za to, da bi na transakcijske račune prihajala sredstva iz kaznivih dejanj. Ali pa, da bi se s tem imetnikom računov ustvarjal protipraven zaslužek. Tožilec pojasnjuje, da je šlo na podlagi zbranih dokazov za povsem običajno poslovno prakso z iranskimi podjetji. "Preiskovalci NPU so prepričljivo ovrgli vsako možnost fiktivnih faktur ter potrdili, da je bila podlaga za prejeta nakazila dejansko v poslovnem sodelovanju med slovenskimi dobavitelji in kupci iz Irana," med drugim še zapiše Brezigar. 

Ni šlo za nedovoljen promet z orožjem ali eksplozivom

Brezigar je v dokumentu neuradno še zapisal, da so preiskovalci zbrali podatke tudi od Uprave za jedrsko varnost RS - ali bi lahko bili nekateri izdelki, ki so bili financirani, uporabljeni v vojaške namene. Zaradi proliferacije. Vendar so dobili zagotovilo, da nobeno blago ni bilo takšne narave. Zato so na Upravi za jedrsko varnost ovrgli možnost uporabe v jedrskem programu. Kar pomeni, da ni šlo niti za kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ali eksplozivom. Niti za zlorabo položaja bančnikov. Pa tudi za nevestno delo v službi ne, kot je to navajala preiskovalna komisija Državnega zbora. "Čeprav preiskovalna komisija DZ navaja, da pri odgovornih osebah v NLB obstaja tudi možnost kaznivega dejanja nevestnega dela v službi, pa to kaznivo dejanje lahko storijo le uradne osebe, uslužbenci NLB pa nimajo lastnosti uradnih oseb," je še zapisal tožilec.

Iranski državljan ni bil na črni listi, niti njegova podjetja

V predkazenskem postopku komisija ni preverjala sumov kršitve omejevalnih ukrepov, saj je kazenski zakonik to kaznivo dejanje inkriminiral šele z novelo leta 2012. Torej, v času finančnih transakcij preko štirih računov na NLB, ki so bili odprti od decembra 2008 do junija 2010, kaznivo dejanje ni bilo v igri. Bančniki pa so, preden so odprli račune, preverili, da stranka ni bila na črni listi oseb, proti katerim so bili uvedeni mednarodni omejevalni ukrepi, piše v sklepu. V tem primeru namreč banka ne bi smela vršiti transakcij za stranko, niti ni bilo dovoljeno skleniti poslovnega razmerja. Nobena od strank, ki jih je zastopal Farrokhzadeh, ni bila na črni listi, niti on sam. Policija pa je preko Europola opravila tudi poizvedbo, ali je bil iranski državljan, ki je imel tudi britansko državljanstvo, kdaj obravnavan zaradi financiranja terorizma. Odgovor je bil ne!

Tožilec Jaka Brezigar v sklepu še navaja, da so uslužbenci NLB preverili pogoje za odprtje transakcijskih računov. In ker jih je Farrokhzadeh izpolnjeval, ni mogoče trditi, da je bil drugače obravnavan kot drugi komitenti, nerezidenti v tej banki. Slovenski bančni prostor pa ni edini, ki se je v tistem času soočal s tovrstnim finančnim posredništvom, ko je šlo za poslovanje z iranskimi poslovneži. Iz zbranih podatkov je namreč razvidno, piše tožilec, da so prejemniki dobivali denar tudi od drugih družb, preko nemških, belgijskih, turških in ostalih svetovnih bank. "Zaradi vsega navedenega sem naznanitev sumov kaznivih dejanj preiskovalne komisije Državnega zbora, ki sem jo obravnaval kot kazensko ovadbo, zavrgel," zaključi Brezigar.

Razrešen direktor NPU niti enkrat ni omenjen v dokumentu tožilstva

Prejšnji teden ekspresno odstavljen direktor Nacionalnega preiskovalnega urada Darko Muženič, po naših neuradnih podatkih, ni niti enkrat omenjen v dokumentu, ki so ga spisali na Specializiranem državnem tožilstvu. Torej, v tej zgodbi sploh nima nobene vloge. Kaj šele, da bi bil odgovoren za prikrivanje pranja denarja, kot mu nenehno očitajo člani največje vladne stranke. Tožilec Jaka Brezigar v sklepu navaja, da sta se sestanka na temo pranja denarja, decembra 2010 v Banki Slovenije, kot predstavnika Urada za preprečevanje pranja denarja udeležila takratni direktor Andrej Plausteiner in vodja oddelka za sumljivo poslovanje Leo Pongračič. Tožilec še piše, da je sicer potekala telefonska komunikacija med NLB in UPPD o teh finančnih transakcijah, da pa je pooblaščenka za preprečevanje pranja denarja v NLB Zdenka Bernik Strelec na UPPD dala formalno prijavo o sumljivih transakcijah šele oktobra 2010. Zakaj tega ni storila že prej, ni znano. Vendar pa, ne glede na to, ji kaznivega dejanja zlorabe položaja ni mogoče očitati, meni tožilec. O Darku Muženiču Brezigar ne zapiše niti enega stavka. V nasprotju s prepričanjem članov in vodstva stranke SDS.

Bo nekdanji direktor NPU ukrepal zoper predsednika vlade in ostale člane SDS zaradi blatenja imena?

Če je prej kot direktor NPU Muženič toleriral vse napade na njegovo strokovnost in blatenje imena, se bo morda zdaj po razrešitvi temu uprl. Poglejmo samo nekaj komentarjev članov stranke SDS, ki že, vse odkar je bil imenovan na to mesto, obračunavajo z njim zaradi afere o pranju denarja. In so mu odrekali strokovnost za vodenje NPU. In ga tudi razrešili. Predsednik vlade Janez Janša: "Darko Muženič je kot šef pristojnega oddelka v Uradu za preprečevanje pranja denarja DOKAZANO pomagal pri pranju milijarde evrov za iranski režim v času, ko je bil ta pod trojnimi mednarodnimi sankcijami. Sedaj pa je (ne kljub temu, ampak ZATO, postal šef NPU. In potem se čudimo, da ovadbe padajo?" 

Žan Mahnič: "Pokvarjeni Muženič sploh nikoli ne bi smel biti na tem mestu, saj je kot uslužbenec UPPD s svojim (ne)delovanjem omogočil, da je Iran za namene terorizma pral denar NLB. Tisti, ki so ga postavili, to dobro vejo in ga s tem držijo v šahu, da za njih opravlja specialna dela." 

Anže Logar: "Gospod Muženič je, ko je bil direktor UPPD, na zaprosila tujih uradov za preprečevanje pranja denarja v zvezi z Iran NLB gate pošiljal lažne informacije. Vse z listinami dokazano v poročilu PK, ki je romalo na NPU. Le kdo ga je s takim bremenom postavil za šefa NPU?" 

Janez Janša: "Mislite na Muženiča, ki je omogočil pranje 1 milijarde evrov za iranski režim pod trojnimi mednarodnimi sankcijami ali na koga drugega? Kako je lahko ena od ključnih figur Iran NLB gate sploh zaposlena v policiji? Da ščiti največji kriminal v zgodovini samostojne Slovenije?" 

Zaradi afere NLB z ovadbami tudi nad kriminaliste

Tarča politike pa ni bil samo direktor NPU, ampak tudi preiskovalci, ki jih je kazensko ovadil kar ekonomist Rado Pezdir. Ker se ni strinjal z njihovimi ugotovitvami, da bančni uslužbenci niso storili kaznivih dejanj. Ker Pezdir meni drugače in ker je do drugačnih ugotovitev prišla tudi parlamentarna preiskovalna komisija, je ovadil kriminaliste NPU. «Pravzaprav je dobesedno neverjetno, da je danes možno izvajat financiranje proliferacije za iranski jedrski program ali pa nakupe bojnih strupov za iransko obveščevalno službo, ne da bi kdo v Sloveniji za to odgovarjal. V Novi ljubljanski banki je prišlo večkrat do tega, da so nedvoumno razumeli na banki, da delajo v nasprotju z uredbami, zakoni in direktivami,« je dejal še januarja letos. Očitno si sklepa tožilstva, kjer je vse pojasnjeno, ni prebral. Pa čeprav ga je tožilec v državni zbor poslal že lansko poletje. Kriminaliste pa je Pezdir ovadil šele letos. Bo zdaj ovadil še tožilca? So pa tožilci Specializiranega tožilstva po naših informacijah enkrat že zavrgli ovadbo zoper kriminaliste na Generalni policijski upravi, prav tako zaradi iste preiskave o pranju denarja v NLB. Ker pranja denarja niso ugotovili. 

In ne glede na to, da je Državni zbor dobil na mizo ta dokument in vse ugotovitve, jih očitno nihče ne upošteva, ali ne razumejo, ali pa ga niti prebrali niso. In tako še vedno ponavljajo svojo mantro o pranju denarja. Ne gre namreč samo za ugotovitve tožilca, to so ugotovitve petih različnih državnih organov, ki so sodelovali v tej specializirani preiskovalni komisiji. Poleg Specializiranega tožilstva še Nacionalni preiskovalni urad, Banka Slovenije, Urad za preprečevanje pranja denarja in Komisija za preprečevanje korupcije. Za politiko pa je očitno povsem nepomembno, do kakšnih zaključkov so v tej razvpiti zgodbi prišli strokovnjaki.