Razkrivamo, kakšni rezi se nam še obetajo

Vladna ekipa na čelu s premierko Alenko Bratušek je na gradu Strmol kar 11 ur za tesno zaprtimi vrati pripravljala spremembe proračuna za leto 2014 in dodatne ukrepe, ki naj bi nas popeljali iz krize. O konkretnih korakih naj se še ne bi dogovorili, tudi uradnih informacij o tem, kakšne predloge so imeli pred sabo, ni. Novinarjev namreč niso spustili blizu, izjav pa ne pred ne po sestanku niso dajali.

Kljub temu so v uredništvu oddaje 24UR neuradno izvedeli nekaj podrobnosti. In te bi lahko strnili z besedami: čakajo nas novi rezi in davki.

Plač javnih uslužbencev naj se ne bi dotikali, na udaru upokojenci in prejemniki socialnih transferjev

Medtem ko naj bi bile plače javnih uslužbencev v prihodnjem letu varne – za en odstotek bodo še zmanjševali število zaposlenih v javni upravi – bodo na odhodkovni strani še najbolj na udaru upokojenci in tisti, ki prejemajo socialne transferje.

Ti se bodo v prihodnjem letu zmanjšali za do dva odstotka, medtem ko bodo prav vsem upokojencem ne znižali, ampak povsem ukinili regres. Poleg 200 tisoč upokojencev, ki so lani z Zujfom že izgubili letni dodatek, bo brez regresa, ki se je gibal med 166 in 367 evri, ostalo še preostalih 400 tisoč upokojencev. S tem bi vlada privarčevala okoli 90 milijonov evrov letno.

Na udaru najšibkejši

Ker je DeSUS absolutno proti posegom v pokojnine in namesto tega predlaga krizni davek, ki ga premierka in finančni minister še nista povsem odpisala, je v koaliciji precej vroče. Ukinitev regresa pa je na noge spravila tudi sindikate in upokojence, ki zatrjujejo, da so od tega letnega dodatka odvisni.

"Rotimo vlado in vse odločevalce, da vendarle ta regres pustijo, ker ga prejemajo najrevnejši," pravi Anton Donko z Zveze društev upokojencev. 166 evrov letno namreč dobijo tisti, ki imajo pokojnino med 515 in 622 evri, skoraj 368 evrov pa tisti, ki na mesec prejemajo manj kot 414 evrov.

Tudi ekonomisti so jasni. Denar, ki bi ga privarčevali, je le kaplja v morje, ki ne bo rešila naše krize, marsikomu pa bo zagrenila življenje. Pokojnine so tiste, ki bi se jih morali pri različnih rezih, če že, dotikati povsem na koncu, pravi ekonomist Igor Erker. Precej manj boleč postopek kot rezi je neusklajevanje pokojnin z inflacijo, dodaja, na dolgi rok pa je varčevalni učinek enak.

Pokojnine in davčne olajšave se ne bodo več usklajevale z inflacijo

Na prihodkovni strani poleg davka na nepremičnine vlada načrtuje prav to, pokojnine se ne bodo več usklajevale z inflacijo, a ne samo to. Trajna ukinitev avtomatičnega usklajevanje z inflacijo nas čaka še pri davčnih olajšavah, ki zdaj znižujejo letno osnovo. To pomeni, da bo prihodnje leto kar 95 odstotkov vseh zavezancev, predvsem tistih, ki imajo dohodke do dveh povprečnih plač, plačalo za tri odstotke več dohodnine. Okvirno to na mesec za posameznika pomeni približno 17 evrov več, letno pa skoraj 200 evrov več dohodnine. S tem bi vlada proračun napolnila za dodatnih 29 milijonov evrov.