V Slovenskih novicah so o poslancu Združene liste in nekdanjemu koprskemu županu napisali dolg članek, poln podatkov iz njegovega intimnega življenja. Gre za prvo tovrstno objavo pri nas.
Za komentar članka smo povprašali tudi druge poslance. Predsednik državnega zbora France Cukjati je dejal, da če je vse, kar piše časnik res, to v državnemu zboru ni v ponos, vendar pa samega dejanja poslanca Jurija ne namerava komentirati, ker gre za intimne zadeve. "Glede pisanja nekaterih novinarjev v rumenem tisku pa bi lahko veliko govorili in komentirali. Mislim, da ni vedno korektno," dodaja predsednik državnega zbora.
V Združeni listi dogodka danes niso želeli komentirati, saj menijo da gre za predvsem zasebno stvar, prav tako so se komentarju odpovedali v drugih poslanskih skupinah. Izjema je bila le Nacionalna stranka. Prvak stranke Zmago Jelinčič Plemeniti je dejal: "Mediji objavijo tisto kar dobijo, naloga teh, ki to izvajajo, pa je, da jih ne dobijo."
Aurelio Juri: 'Do kod segajo pravice medijev?'
Aurelio Juri je v zvezi s poročanjem časnika medijem poslal sporočilo za javnost. Kot je zapisal, ima pisanje rubrike Bulvar dve dimenziji - oceno njegovega ravnanja, ki je za nekatere lahko sporno in za vprašanje slovenskemu novinarstvu, do kod je, tudi ko gre za javno osebo, dopusten poseg v njegovo najbolj intimno sfero, ki z nalogami, ki jih opravlja, nima nobene povezave.
"Priznam svojo naivnost in nepremišljenost, zaradi katerih sem nasedel v to zgodbo," piše Aurelio Juri in dodaja: "Ravno zaradi takih primerov bi se morali vsi zamisliti, kje so meje dopustnih ravnanj in poseganj v intimnost."
Poslanec ZLSD se v sporočilu vsakomur, ki se zaradi njegovega ravnanja čuti prizadetega, opravičuje.
Jurij Žurej: 'O stvareh iz spalnice in kopalnice se ne poroča!'
V oddaji 24UR pa smo gostili tudi strokovnjaka za medijsko pravo Jurija Žureja.
Kje je meja poseganja v zasebnost? Je dejstvo, da gre za poslanca že dovolj močno, da je takšen poseg v zasebnost, kot v primeru Aurelia Jurija, upravičen?
Najprej je treba opozoriti, da je vsak posameznik v prvi vrsti najprej človek, šele potem je politik, igralec ali recimo novinar. In vsak posameznik ima pravico do zasebnosti. Meja je pa nedvomno tista intimna meja zasebnosti, ki spada v okvir zdravja, spolnosti – kar se, v prenesenem pomenu, dogaja v vaši spalnici in kopalnici. O tem naj se načelno nikoli ne bi poročalo.
Ali gre v tem konkretnem primeru za prevelik poseg v zasebnost?
V tem konkretnem primeru gre verjetno za prekomeren poseg v zasebnost, razen če bi ugotovili, da je šlo za izrecen javni interes, da bi se lahko tudi te informacije objavile. To bi bilo treba posebej ugotoviti.
Ali bi bilo potrebno tudi z zakonom bolj določeno postaviti meje med javnim in zasebnim?
Problem, je da z zakonom tega ni mogoče storiti, ker je to stvar, ki se razvija in je odvisno je od vrednostnega sistema in tudi od časa.
Verjetno pa je potrebna tudi neka sodna praksa na tem področju. Kako so se tega lotili v tujini? Poznamo kar veliko primerov...
Tako je. V tujini je kar nekaj podobnih primerov. Kot sem že dejal, je intimna sfera tisto, o čemer se naj ne bi poročalo. O spolnosti in zdravju se le redko poroča in takšne so prakse tako v Franciji kot ZDA in tudi pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Celo slovensko ustavno sodišče je opozorilo, da ima javnost sicer pravico vedeti, kaj delajo politiki, na kakšen način delajo, kako razmišljajo, kljub temu pa poseg v intimno sfero ni dovoljen, razen, če nimajo izrecne privolitve.
To je prva objava takšnih intimnih podatkov pri nas. Ali menite, da bo to postalo tudi stalna praksa?
Osebno upam, da temu ne bo tako. Takšne zadeve se namreč ne zgodijo le politikom. Jutri se lahko zgodijo tudi meni, vam ali komurkoli. Res bi bilo žalostno, če bi to v Sloveniji postala praksa.
