Slovenci znova zaupajo zdravnikom in direktorjem, manj Policiji

Glede na odgovore vprašanih je raziskava Ogledalo Slovenije izmerila tudi upad zaupanja v vojsko, šolstvo, župane in medije, predsednika državnega zbora in Evropsko komisijo, ugotovila pa je rast zaupanja v podjetja in organizacije, kjer vprašani delujejo, so sporočili iz družbe Valicon. Ta je zadnjo meritev izvedla med 21. in 31. marcem, predhodno pa konec oktobra 2024.

Med institucijami ostaja na prvem mestu civilna zaščita s stopnjo zaupanja 62, kar je dve točki manj kot oktobra. Civilna zaščita je na prvem mestu vse od jeseni 2023. Sledijo mala slovenska podjetja s stopnjo zaupanja 58 ter podjetja in organizacije, v katerih vprašani delujejo (34), kar je dve točki več kot oktobra.

Na četrtem in petem mestu z občutnejšim padcem zaupanja sledita vojska (22), ki ima sedem točk manj kot oktobra, in Policija (16), ki ima deset točk manj kot oktobra. Velika slovenska podjetja z nespremenjeno stopnjo zaupanja (13) so se na račun šolstva (11), ki je od oktobra izgubilo štiri točke, povzpela na šesto mesto. Na tem so izenačene z zdravstvom (13), ki tokrat med vsemi merjenimi institucijami beleži največji skok zaupanja, od oktobra je pridobilo 16 točk. Zaupanje v zdravstvo je prvič po marcu 2022 spet pozitivno.

Vse omenjene so institucije oz. organizacije, katerih stopnja zaupanja je pozitivna. To pomeni, da je bil delež pozitivnih odgovorov, kot sta "bolj zaupam" in "zelo zaupam", večji od negativnih.

Na dnu lestvice ostajajo objave na družbenih omrežjih z negativno stopnjo zaupanja -78, na predzadnjem mestu ostaja državni zbor (-59), mesto pred njim stranke opozicije (-57), podobno nizko stopnjo zaupanja pa imajo še stranke vladne koalicije (-56) ter mediji (-56) in vlada (-54).

V tokratni meritvi je nekaj več značilnih padcev stopnje zaupanja. Poleg že omenjene Policije so glede na predhodno meritev oktobra lani največ zaupanja izgubile spletne trgovine (-12), in sicer deset točk, poleg že omenjene vojske pa so to še župani (-32) in predsednica državnega zbora (-39), ki so izgubili sedem točk. Omeniti velja še Evropsko komisijo (-39), ki se vrača k najnižjim rezultatom iz let 2018 in 2019, mediji (-56) pa so izgubili šest točk.

Zaupanje pa so si poleg zdravstva povrnile banke (-9), ki so pridobile 13 točk, NIJZ (-1), ki je pridobil šest točk, ter Cerkev (-44), ki je pridobila pet točk. Povprečna stopnja zaupanja v institucije ostaja negativna, to je -18, kar je za točko nižje kot pred pol leta. Institucija, ki beleži najvišji delež odgovora "zelo zaupam", ostaja civilna zaščita, institucija, ki beleži najvišji delež odgovora "sploh ne zaupam", pa ostaja predsednik vlade.

Pri zaupanju v poklice na prvem mestu ostajajo reševalci in gasilci (oboji s stopnjo zaupanja 90). Na tretjem mestu ostajajo medicinske sestre, sledijo pa poštarji in zdravniki, ki so pridobili osem točk in dosegli najvišji rezultat po letu 2012. Sledijo znanstveniki, (mali) podjetniki, dostavljavci, vojaki, učitelji, univerzitetni profesorji in policisti. Seznam poklicev, ki uživajo pozitivno stopnjo zaupanja, pa zaključujejo umetniki, ki tokrat beležijo občuten padec. Izgubili so namreč 18 točk.

Na dnu lestvice ostajajo "politiki na splošno", od spodaj navzgor sledijo vladni ministri, pred njimi pa so tokrat državni uradniki ter duhovniki in direktorji, ki sicer beležijo največjo rast zaupanja med poklici v tokratni meritvi, potem ko so v prehodni meritvi dosegli največji padec stopnje zaupanja.

Raziskavo je družba Valicon izvedla v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si, v okviru katerega je med 21. in 31. marcem svoje odgovore podalo 1036 posameznikov.