Nova ljubljanska atrakcija: 'Razgledni stolpi so v modi'

"Zakaj pa ne. Če ga imajo vsi, ga mora imeti tudi Škofljica," na vprašanje, zakaj so se odločili za razgledni stolp, v smehu odgovarja Gregor Janežič. Njegov sin Luka Janežič je dodal, da v okolici ni nobenega podobnega razglednega stolpa. Najbližja, ki prav tako nudita pogled na Ljubljano, sta razgledni stolp na Rašici in Planini nad Vrhniko. Oba sta vidna tudi z novega razglednega stolpa na Orlah. 

Razgledni stolp, ki leži na nadmorski višini 450 metrov, nudi razgled na Kamniško-Savinske Alpe, Julijske Alpe, Ljubljano, Ljubljansko barje in večino Ljubljanske kotline z okoliškimi griči in hribi. Kot je pojasnil Luka, gre predvsem za dodano vrednost, ki jo nudijo obiskovalcem. Gostilnica Orle na vrhu Golovca obratuje od leta 2013, od takrat pa se kar naprej razvija. Lani so odprli gozdni park z damjaki, v bližnji prihodnosti pa nameravajo nuditi še apartmaje za prenočitev, glamping in prostor za poroke. 

Idejo o razglednem stolpu je Gregor Janežič dobil že pred dobrimi šestimi leti. "Takrat smo mu rekli, da je malo nor," pravi Luka in pojasnjuje, da so se nato pred štirimi leti le podali v izgradnjo. "Precej časa je vzelo samo pridobivanje dokumentacije. Je čisto zunajserijska zadeva, saj kategorije 'stolp' prej ni bilo, tako da je bilo to treba umestiti v prostorski načrt," je povedal.  

Stolp so zgradili lokalni tesarji iz Škofljice, ki so ga pripravili v delavnici, nato pa na Orlah v dobrem tednu sestavili in dvignili na razgledno ploščad. Skupaj je objekt, ki se drži gostilne, visok 22 metrov, od razgledne ploščadi do vrha stolpa pa je dobrih 11 metrov. "Z višino smo bili omejeni, niso nam dovolili višje," je pojasnil lastnik.

Čeprav morda ni najvišji, je pa za razliko od večine razglednih stolpov precej širok, velika je tudi spodnja ploščad. Kot sta pojasnila oče in sin, so se tako odločili, da bi lahko ustregli čim več ljudem. Ob koncu tedna jih na sončen dan obišče tudi do 1500 ljudi, med tednom, odvisno od vremena, pa od 300 do 500 ljudi. "Mora biti dovolj široko. Prav tako imajo stolpi običajno razgledno ploščad le na vrhu, mi pa jih imamo v več nadstropjih," je pojasnil lastnik. 

Stolp so financirali povsem sami, skupaj s plačilom vseh dokumentov so vložili okoli 200.000 evrov. Obiskati ga bo mogoče v času obratovanja gostilne, vstop pa je prost za vse, dobrodošli so tudi hišni ljubljenčki. Kot je še povedal Luka, pričakujejo, da se bo obisk po postavitvi stolpa povečal. "Mislim, da bo kar velika atrakcija," je povedal. 

Čeprav so domači in lokalni obiskovalci, kot sta poudarila oče in sin, zanje najbolj pomembni, si prizadevajo z nadgradnjami, tudi stolpom, pritegniti še tuje turiste, ki si bodo Ljubljano lahko ogledali z drugega zornega kota. Atrakcija bo gotovo pripomogla tudi k večji promociji občine Škofljica. 

"Razgledni stolp je za kraj nekakšen adut"

Razgledni stolp na Rašici, ki je poleg Šmarne gore zagotovo eden bolj priljubljenih vrhov v okolici Ljubljane, je na nadmorski višini 641 metrov postavljen že od nekdaj, pravi oskrbnica koče na Rašici Petra Baša. V trenutni obliki je bil sicer zgrajen leta 2002, visok pa je 17 metrov. 

Pogled na zahodnem delu nudi na Kamniško-Savinjske Alpe, Savsko raven, Polhograjsko ter Škofjeloško hribovje, na vzhodu pa na Posavsko hribovje z njegovima najvišjima vrhovoma Kum in Čemšeniška planina.

A kljub temu da je težko določiti morebitno razliko obiskanosti pred in po postavitvi stolpa, Baša pravi, da je gotovo atrakcija, ki poskrbi, da se za obisk vrha odloči več ljudi. Podobno pravi tudi oskrbnik koče na Planini nad Vrhniko Robert Cukič. "Razgledni stolp vsekakor privlači ljudi, je ena takšna stvar, ki jo gredo ljudje radi pogledat," je dejal. 

Tudi razgledni stolp na Planini nad Vrhniko sicer stoji že več desetletij. Kot je dejal Cukič, je bil prvi stolp, visok le slabe tri do štiri metre, postavljen že leta 1930, v trenutni obliki je bil postavljen leta 2008. Visok je malo manj kot 22 metrov, kot je pripomnil Cukič, pa je najvišji leseni razgledni stolp pri nas. Razgledni stolp se mu zdi zelo pomemben, saj močno prispeva k podobi kraja in razvoju turizma. "Takšen stolp je za kraj nekakšen adut," je dejal. 

Rogaška Slatina z razglednim stolpom za reševanje turizma

Turiste želijo z razglednim stolpom privabiti tudi v Rogaški Slatini. Zaradi vojne v Ukrajini se pri nas že poznajo finančne posledice, zlasti na področju turizma. V Rogaški Slatini so Ukrajinci in Rusi predstavljali kar 40 odstotkov vseh gostov, zdaj se seveda odpovedi vrstijo druga za drugo. Upajo, da bo nove goste pritegnil tudi najvišji razgledni stolp v Sloveniji, ki naj bi bil zgrajen v naslednjem letu. 

106-metrski razgledni stolp Kristal je v javnosti odmeval že v letu 2020, ko so v občini izvedli referendum. Od oddanih 3854 glasovnic je bilo neuradno proti postavitvi stolpa 1697 občanov, postavitev stolpa pa je podprlo 2143 volivcev. Volilna udeležba na referendumu v Rogaški Slatini je bila 40,61-odstotna, glasovanje pa je potekalo na 14 voliščih. Referendumsko vprašanje se je glasilo: "Ali ste za to, da se uveljavi odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za degradirano območje starega mizarstva?"

Pobudnica referenduma je bila Eva Žgajner, ki je gradnji nasprotovala zaradi slabo izbrane lokacije, po njenem mnenju nerealnih finančnih analiz poslovanja in stroškov gradnje ter slabo premišljene vsebine projekta, ki v Rogaško Slatino razen razgleda ne prinaša praktično ničesar novega, ampak le konkurenco obstoječim objektom, kot sta muzej Anin dvor in pivnica.

Razgledno točko v Marezigah po novem krasita največja lesena kozarca na svetu

Tam, kjer je razgled že sam po sebi lep in ga zato ni bilo treba nadgraditi z razglednim stolpom, pa so ponudniki našli druge načine za privabljanje obiskovalcev. V Marezigah nad Koprom so tako uredili novo fototočko in postavili največja lesena vinska kozarca na svetu. Vinsko znamenitost, ki se poteguje tudi za mesto v Guinnessovi knjigi rekordov, so ustvarili trije študentje.