Mrzlično iskanje finančnega ministra

Potencialne koalicijske partnerice bodo v petek nadaljevale z vsebinskim delom koalicijskih usklajevanj. Ker pa je v soboto že konferenca SD, na kateri bodo odločali o vstopu v koalicijo, je tako v petek pričakovati tudi končen dogovor potencialnih vladnih partneric in morda tudi čistopis koalicijske pogodbe.

Morebitna nova koalicijska četverka mrzlično išče ključnega ministra, to je finančnega, ki bo pripravljen stopiti v čevlje Janeza Šušteršiča. Koalicijsko četverko so že zavrnili Mojmir Mrak, Dušan Mramor, Aljoša Tomaž in Tomaž Kuntarič. Po poročanju 24UR naj bi se zato pojavila razmišljanja, zakaj pa ne bi bil spet minister Janez Šušteršič. A ta je to povsem jasno zavrnil. Pravi, da ga v takšni vladi ne bo nikoli. Kot je dejal: "Se je v teh pogajanjih pokazalo, da zaupanja do njegovega dela ni. Da pa je največje zagotovilo predsednik vlade, ki bo razmišljal kot finančni minister."

Erjavec po pogovoru z Bratuškovo zadovoljen

Danes dopoldne so se z mandatarko Alenko Bratušek že pogovarjali pogajalci DeSUS, predsednik stranke Karl Erjavec je s sestanka odšel z dobrimi občutki. Erjavec je ocenil, da so potencialne koalicijske partnerice v glavnem že dogovorjene in da v DeSUS ne vidijo ne vsebinskih ne kadrovskih zadržkov za sodelovanje v koaliciji. Dodal je, da ima DeSUS še dodatne zahteve, ki pa po njegovih besedah "niso problem". Pokojnine naj tako ne bi bile zamrznjene, saj bi se iz Kapitalske družbe namenilo 50 milijonov evrov za njihovo usklajevanje, če bodo seveda rasle tudi plače.

Popoldne pa se je sestala tudi pogajalska skupina SD, vendar so bili njeni predstavniki z izjavami skopi. Predsednik SD Igor Lukšič je srečanje zapustil brez besed, vodja poslancev SD Janko Veber pa je pojasnil, da pogajanja potekajo. Po njegovem mnenju bodo v roku izpeljali vse, kar so načrtovali.

V petek dopoldne bodo pogajalci obravnavali področje infrastrukture in prostora ter področje notranjih zadev, sredi dneva pa še področje gospodarstva in področje šolstva. Iz vsake stranke naj bi na pogajanjih, ki bodo potekala v prostorih PS v državnem zboru, sodeloval eden ali največ dva predstavnika posamezne partnerske stranke. Za vsako od navedenih področij bodo pogajalci predvidoma določili od tri do pet osrednjih programskih točk.

Janša upa, da bo nova vlada podrla čim manj reformnih korakov

Da se mudi, meni tudi premier Janez Janša, ki opravlja tekoče posle. Strankam nastajajoče vladne koalicije je zato predlagal, "da pohitijo, sicer nič od tega, kar predlagajo, ne bo ostalo njim", saj bo vse naredila že aktualna vlada. Dodal je, da razen napovedi ustavnih sprememb glede referendumske ureditve konkretnih projektov ne vidi, upa pa, da bo nova "vlada podrla čim manj reformnih korakov", ki jih je naredila njegova vlada.

Potem ko je vlada, ki opravlja tekoče posle, objavila 11 prostih delovnih mest za vodilne kadre v vladnih službah in organih v sestavi ministrstev, pa je Janša danes zatrdil, da se ta vlada ravna po pravnem mnenju službe vlade za zakonodajo, ki je bila izdana že v času Pahorjeve vlade in da novih mnenj o tem niso naročali.

O ustavnih spremembah glede referendumske ureditve je Janša dejal še, da to ne more biti projekt koalicije, saj je za spremembe potrebna dvotretjinska večina v parlamentu. Po njegovih besedah "ne ena ne druga koalicija tega ni imela oziroma ne bo imela", zato je potreben dogovor, ki gre preko tega in doseže vsaj 60 poslanskih glasov.

Slaba banka in holding ostajata v programu

Po neuradnih informacijah so v osnutku koalicijske pogodbe med drugim navedene že znane zaveze o zagonu gospodarstva, boju proti korupciji, debirokratizaciji, zavezali naj bi se tudi k umiritvi razmer v državi in k spremembam referendumske ureditve. Ostaja tudi sanacija bančnega sistema skozi zakon o slabi banki, ki pa se mu najverjetneje obeta kakšna sprememba. Prav tako naj bi se stranke nove koalicije zavezale k ratifikaciji pristopne pogodbe Hrvaške v EU.

Po neuradnih informacijah bo vladni program obsegal 11 ključnih točk. V programu je tako tudi ohranitev državnega holdinga in slabe banke. Prav tako predvidevajo nižjo maso plač v javnem sektorju, dvig DDV pa bi bil izhod v sili.