Razbremenitve pri dohodnini korak bližje uveljavitvi

Vlada je predlog novele zakona o dohodnini poslala v parlamentarni postopek v začetku maja, finančni minister Andrej Šircelj pa ga je poslancem predstavil v ponedeljek. Povedal je, da z zvišanjem splošne olajšave tisti prihodki, ki so nujno potrebni za življenje, ne bodo več obdavčeni. "Gre za moralno in etično vprašanje, ali država obdavčuje dohodke, ki so nujni za preživetje," je dejal.

Po predlogu se bo splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljalo vsi zavezanci za dohodnino, postopno do leta 2025 zvišala z današnjih 3500 evrov na 7500 evrov. To za delavca z minimalno plačo že leta 2022 pomeni 160 evrov več, za delavca s povprečno plačo 260 evrov več in za tistega s trikratnikom povprečne plače 330 evrov več. Do leta 2025 se bodo te številke zvišale na 640 do 1320 evrov, je povedal minister.

"Bistvo je, da se bodo povečali neto dohodki ljudi," je dejal in opozoril, da je pri nas obdavčitev dela v mednarodnih primerjavah nadpovprečno visoka. 

Poleg tega naj bi se stopnja davka v najvišjem, petem dohodninskem razredu znižala s 50 na 45 odstotkov, olajšave in neto letne davčne osnove v lestvici za odmero dohodnine pa naj bi se znova usklajevale z inflacijo. Predvidena je tudi seniorska olajšava za starejše od 70 let, in sicer v višini 1500 evrov.

Predvidene tudi spremembe pri obdavčitvi kapitala, Židan: Zdaj ni časa za razmetavanje denarja

Predvidene so tudi spremembe pri obdavčitvi kapitala. Stopnja dohodnine od dohodkov od obresti, dividend in dobičkov naj bi se znižala s 27,5 odstotka na 25 odstotkov, ob čemer naj bi bil kapital neobdavčen že ob odsvojitvi po 15 letih imetništva. S 27,5 odstotka na 15 odstotkov naj bi se znižala obdavčitev dohodka od oddajanja premoženja v najem, prav tako vlada predlaga znižanje normiranih stroškov.

Predlaganim spremembam so nasprotovali poslanci SAB, NeP, LMŠ, SD, Levica in DeSUS, ki so opozarjali predvsem na nevarnost nepremišljene in neodgovorne fiskalne politike. "Zdaj ni čas za razmetavanje denarja," je Gregor Židan iz SD spomnil na stroške zaradi pandemije. Poslanci SAB, NeP, LMŠ, SD in Levice so glasovanje obstruirali.

Vlada sicer računa, da bo mogoče izpad proračunskih prihodkov zaradi sprememb pri dohodnini nadomestiti z višjo potrošnjo in tudi Šircelj je dejal, da se bo izničil z uspešno gospodarsko rastjo in polno zaposlenostjo.

Predlog novele zakona, ki naj bi bila uveljavljena 1. januarja 2022, bo zdaj kot matično delovno telo najprej obravnaval odbor za finance, nato pa ga bodo poslanci potrjevali na plenarni seji.