Po mnenju kandidata za ministra brez listnice, odgovornega za usklajevanje in spremljanje izvajanja strategije razvoja Slovenije, Jožeta P. Damijana, vlada "uspešno" razbija lastniške mreže že v zadnjem letu. "Pri tem uspešno izkorišča mreže okoli Igorja Bavčarja in Boška Šrota. Po mojem mnenju bo vlada, ko jih več ne bo potrebovala, tudi te razbila. Tak je njen način delovanja. Bolj kot te naveze me z ekonomskega zornega kota zanimajo monopoli," je v pogovoru za Finance dejal Damijan.
Ob tem je poudaril, da je treba razbiti predvsem monopole, in sicer s pomočjo boljšega regulatorja trga. "Naš regulator trga je izjemno slab." Na vprašanje, ali je treba zamenjati varuha konkurence Andreja Plahutnika, je odgovoril, da je "treba najti boljšega regulatorja, ki bo delal predvsem v korist porabnika, ne pa monopolista".
Racionalizacija socialnih transferjev
Številne reforme lahko po njegovem mnenju začnemo izvajati takoj. Denimo racionalizacijo socialnih transferjev, pripravo postopkov za privatizacijo. Kakšno podjetje bi v drugi polovici leta 2006 že kotiralo na borzi, lahko bi zagnali pilotno privatizacijo kake bolnišnice, lahko začnemo ukrepe za prožnejši trg dela, je navedel. "Nekaj ukrepov pa bo šele v letu 2007, denimo davčni, ker imajo večji vpliv na proračun in cene. Pa še obsežna reforma je. Časovni načrt reform bo pripravljen prihodnji teden."
Po njegovih zagotovilih ima odbor za reforme, ko gre za davke, vse izračune, tako za posameznike kot proračun. "Kar pa zadeva druge učinke na rast in dogajanje v drugih panogah in v gospodarstvu, pa se pripravljajo." Gre za izjemno velik in zahteven model splošnega ravnotežja, ki zajema prek 50 panog slovenskega gospodarstva in s katerim je mogoče simulirati učinke sprememb ekonomske politike, predvsem pa tudi davčne. Prvi rezultati bodo pripravljeni v prvih dveh mesecih 2006, je napovedal.
Pomembni enotna davčna stopnja in privatizacija
Za Slovenijo je po njegovem mnenju pomembna tako uvedba enotne davčne stopnje kot privatizacija. "Potrebujemo boljši davčni sistem, saj je zdajšnji res povsem razsut. Po drugi strani je lastniški delež države v podjetjih v borzni kotaciji še vedno 18-odstoten. Povprečje v EU je štiri odstotke," je dejal.
Glede privatizacije je povedal, da obstajata dve vrsti podjetij. Najprej so tu državna podjetja, ki jih je treba privatizirati, kar pripravljajo privatizacijske komisije. "Nekateri primeri so laže rešljivi, denimo Telekom in NKBM, kot pa NLB in Zavarovalnica Triglav, ki je že s pravnega vidika izjemno zapleten primer. Ko gre za energetiko, pa se bo treba dogovoriti, kakšne koncepte zasebnega lastništva bomo imeli," je nanizal.
Skušnjava vtikanja v gospodarstvo je prevelika
Sicer pa počakajmo na predloge vladnih komisij, je menil Damijan. "Najpomembneje je, da so koncepti privatizacije čim bolj pregledni in čim bolj tržni. Tam, kjer je velik delež družbe že v lasti zasebnikov, je takšno družbo najbolje čim prej uvrstiti na borzo. Tako se bo oblikovala prava tržna cena in omogočil umik iz družbe tistim, ki to želijo. In ob prevzemih bodo tudi mali delničarji lahko iztržili čim več."
O umiku države iz nadzornih svetov in uprav podjetij je povedal, da so prvotno predvidevali, da se ta nemudoma umakne, kar se je izkazalo za neizvedljivo. "Nobena oblast, tako desna kot leva, se namreč temu ne bo odpovedala." Profesor Jože Mencinger ima pri tem zelo lucidno idejo, kako naj se država neha vtikati v gospodarstvo. Preprosto - tako, da se pač neha vtikati. Vendar pa je to nemogoče, ker je skušnjava prevelika," je povzel Damijan.
Z enotno davčno stopnjo pade tudi reforma
Enotna davčna stopnja je do sedaj edini predlog, ki ga je prepričal. "Enotna davčna stopnja je zame še vedno najboljša rešitev, lahko pa bi s kombinacijo ostalih predlogov dosegli optimalni sistem, ki bi bil politično sprejemljiv. Celotna reforma ni odvisna samo od morebitnega padca enotne davčne stopnje. Vendar pa padec enotne davčne stopnje lahko že simbolizira padec pripravljenosti na reforme," je menil.