Ravnatelji mariborskih srednjih šol podprli kaznovane dijake

Vodja aktiva ravnateljev srednjih šol in dijaških domov Podravja Herman Pušnik, ki je sicer ravnatelj mariborske Prve gimnazije, je v izjavi zapisal, da aktiv podpira svobodo izražanja dijaškega mnenja in pričakuje ustrezno konstruktivno komunikacijo z dijaki. Ob tem opozarjajo na nesorazmerno sankcioniranje dijakov na protestih.

Mariborski ravnatelji srednjih šol so hkrati v pismu ministrici Kustečevi poudarili, da si tudi sami želijo vrnitev k pouku v šoli, in sicer v celoti po modelu B ali A, seveda v skladu z epidemiološkimi razmerami in ob upoštevanju vseh potrebnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe. Aktiv ravnateljev podravskih srednjih šol je z izjavo seznanil tudi Zvezo srednjih šol in dijaških domov Slovenije ter Društvo Ravnatelj.

Mariborski policisti so po protestnem shodu 9. februarja petim mladim poslali plačilne naloge z globo 400 evrov, zoper štiri mladoletne pa podali obdolžilne predloge na pristojno okrajno sodišče.

Podpora dijakom prihaja z mnogih strani, med drugim je tudi predsednik Borut Pahor izrazil željo po zaustavitvi postopka, dijake pa so javno podprli mariborski župan Saša Arsenovič, Dijaška organizacija Slovenije, Sviz in učiteljski zbor mariborske Druge gimnazije.

Z javnim pismom so mariborske dijake podprli tudi v upravnem odboru Slovenskega centra PEN. V njem so med drugim zapisali, da je kaznovanje mariborskih dijakov, ki so po petih mesecih šolanja na daljavo z mirnim shodom ob doslednem upoštevanju protikoronskih ukrepov zgolj izkazovali svojo demokratično pravico do javnega izražanja mnenj, "tista tanka črta, ki je ne bi smeli nikoli prestopiti".

Ob tem so kritični do Policije, ki po njihovem mnenju "deluje po nareku trenutne oblasti" in ki je "brezsramno prestopila Rubikon". Prav pri mladih in mladoletnih bi morali policisti svoje naloge opravljati sorazmerno in predvsem človeško, prizanesljivo, etično in moralno, so poudarili.

"Od mariborskih dogodkov naprej nam ne pomaga nikakršno sprenevedanje več, še najmanj 'pahorjansko', češ da moramo nujno znova vzpostaviti družbeni dialog, da moramo stopiti skupaj, spet strniti vrste, premagati razcepljenost ..." so kritični, ob čemer se sprašujejo: "S kom se moramo spraviti? S policijsko državo (...), z represijo, ki kaznuje in oglobi vsakogar, ki na kakršen koli način podvomi o njej, z oblastjo, ki zavestno znižuje demokratične standarde na vseh družbenih ravneh in resno ogroža človekove in socialne pravice ter svobodo?"

Kritični tudi do ministrice Kustečeve

Kritični so tudi do ministrice za šolstvo Simone Kustec, ki si po njihovem mnenju ne upa postaviti v bran niti tistim, ki bi jih že po službeni dolžnosti morala razumeti in zagovarjati. 

"Mariborske dijake z zlagano dušebrižno moralo po zgledu svojega vrhovnega arbitra zgolj 'popedagogizira' v slogu, da je tudi kaznovanje pač stvar odraščanja. Če vodilni na vrhu ministrstva za šolstvo ne znajo v pedagoškem in psihološkem, kaj šele v filozofskem smislu utemeljiti, zakaj je konkretno kaznovanje dijakov sporno, s tem priznavajo, da o izobraževanju ne vedo ničesar. Če dijakov ne znajo zagovarjati pred Ministrstvom za notranje zadeve, naj odidejo. Nemudoma," so pozvali v PEN-u, mariborske dijake pa označili za simbol upora zoper spolitizirano in zlagano moralo, pritlehnost, intelektualno šibkost, malomarnost ter škodoželjnost.