Poslanci in poslanke državnega zbora so z 80 glasovi za in nobenim proti ratificirali pristopno pogodbo Slovenije z Evropsko unijo in s tem opravil še zadnji korak na več kot desetletje dolgi poti od osamosvojitve Slovenije do članstva v EU. Država tako uresničuje zgodovinsko nalogo, ki si jo je zadala že ob svojem rojstvu pred skoraj 14 leti - vključitev v družino evropskih narodov, ki jih družijo skupne demokratične vrednote. Ratifikacija pristopne pogodbe in formalni vstop Slovenije v EU 1. maja letos pa pomenita za državo in njene prebivalce ne le zaključek večletne uspešne zgodbe o uresničitvi enega najbolj ambicioznih in zahtevnih zunanjepolitičnih ciljev, temveč predvsem nov začetek in veliko priložnost, da s svojim prispevkom obogati EU in v njej uspešno uveljavi svoje interese v vse bolj globaliziranem svetu. To je bilo tudi glavno sporočilo, s katerim so današnjo ratifikacijo v DZ pospremili najvišji državni predstavniki in poslanske skupine.
Ob današnjem slovesnem dogodku - predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko (OZP) Jelko Kacin je ratifikacijo pristopne pogodbe označil za "najpomembnejšo ratifikacijo tega mandata in stoletja" - so poslance in poslanke nagovorili predsednik vlade Rop, zunanji minister Rupel ter minister za evropske zadeve Janez Potočnik, še pred poslanskimi skupinami sta imela besedo tudi Kacin in predsednik komisije za evropske zadeve (KEZ) Alojz Peterle. Ob tej priložnosti so bili v DZ navzoči še predsednik države Janez Drnovšek, bivši slovenski predsednik Milan Kučan, člani vlade in diplomatskega zbora ter drugi posamezniki, ki so prispevali k uspešni vključitvi Slovenije v EU. Predsednik DZ Borut Pahor je po glasovanju v avli parlamenta pripravil tudi priložnostni sprejem.
Rop: "Srečno, Slovenija! Danes smo v Evropi."
Premier Rop, ki je današnji dan označil za zgodovinski, je med drugim poudaril, da ne gre pozabiti, zakaj je Slovenija stopila na pot včlanitve v unijo. "Drži, da je uspešen vstop v EU velik in pomemben uspeh. A ves čas je bilo pred nami zavedanje, da predstavlja Unija predvsem priložnost, da še bolje izkoristimo naše potenciale, v katere trdno verjamemo. Prepričan sem, da se lahko uveljavimo v veliki družini evropskih narodov, kjer bo bolj kot velikost države in število prebivalcev štela dobra ideja, uspešno prepoznavanje pravih priložnosti, inovativnost, znanje in nenazadnje tudi povezovalna lega med povezavo in svetom onkraj njenih meja," je dejal. Kot je dodal, so aktivni, svobodomiselni državljani, ki bodo ob vstopu v unijo znali prepoznati svoje cilje in jih bodo znali tudi uveljaviti, največji kapital te države. Tem velika EU nudi velike možnosti, kakor jih nudi tudi našemu gospodarstvu in njegovi rasti. Srečno, Slovenija! Danes smo v Evropi," je nagovor sklenil Rop.
Po besedah zunanjega ministra Dimitrija Rupla pristopna pogodba povezuje evropsko celino v enotno in hkrati raznoliko skupnost. "Povezujejo nas skupne vrednote, interesi in cilji. Povezujejo pa nas - kar je evropski paradoks, pravzaprav paradoksalno bistvo EU - tudi razlike. Vključitev Slovenije v EU pomeni nadaljevanje razvoja slovenske državnosti. Skupaj z drugimi narodi in državami bo Slovenija pomemben in vpliven dejavnik na mednarodnem političnem, gospodarskem in kulturnem prizorišču," je menil vodja diplomacije.
Kratek in jedrnat je bil minister za evropske zadeve Janez Potočnik: "Slovenija je del Evrope in Slovenci smo Evropejci. Z Evropo nas vežejo skupne korenine in vrednote. Vstop v EU je zato logičen, nekako naraven korak v zorenju naše mlade države. Smisel sobivanja v Uniji je v koreninah njenega nastanka, v prizadevanjih za preseganje gorja, ki je zaznamovalo Evropo prejšnjega stoletja. Sedanja širitev lahko bolj kot vse doslej prispeva h krepitvi Evrope blagostanja, stabilnosti, varnosti in miru," je dejal in dodal, da smo za pogodbo zaslužni vsi.
Predsednik OZP Jelko Kacin je med drugim dejal, da je Slovenija v skoraj 14 letih samostojnosti "z odliko končala osnovno šolo in izkoristila prvo priložnost v popolnosti. Tega se lahko veselimo in to lahko podarjamo ter razširjamo med ljudmi." Izpostavil je posebno vlogo DZ v pristopnih pogajanjih med Slovenijo in EU, saj je kot edini parlament v pristopnicah obravnaval, potrjeval in dopolnjeval vladna pogajalska izhodišča ter bil s tem tesno vpet v pristopni proces.
Predsednik KEZ Alojz Peterle pa je menil, da Slovenija projekt vključevanja v EU doživlja kot kreativno možnost in kot odgovornost za več Evrope. "Naša ambicija je po najboljših močeh prispevati k evropski odločnosti navznoter in navzven". Kot je še opozoril, je nauk dosedanjega razvoja EU jasen: uspešna je bila vedno in je našla izhod iz težav, kadar je prevladal duh skupnosti, s kakršnim je svojo pot tudi začela.
Drnovšek: "Nekateri smo mentalno že v novem obdobju"
Predsednik države Janez Drnovšek je ob današnji ratifikaciji pristopne pogodbe Slovenije z Evropsko unijo v državnem zboru dejal, da "se s tem začenja novo poglavje". Za nami je obdobje prilagajanja, začenja pa se skupno enakopravno delo z drugimi evropskimi državami, je povedal in dodal: "Pred nami je očitno precej nalog, Slovenija pa bo že letos kot nova članica EU pred številnimi izzivi."
Drnovšek je še dejal, da "smo se mentalno - vsaj nekateri - že postavili v to novo obdobje." Kot največje izzive v prihodnjem obodbju je izpostavil dokončanje evropske ustavne pogodbe ter začetek zelo zahtevnih pogajanj o novi finančni perspektivi, ki bo proračune EU uravnavala v obdobju med iztekom 2006 in koncem 2013.
"Postavljalo pa se bo veliko vprašanj," je nadaljeval Drnovšek. Pri tem se je dotaknil vloge strukturnih in kohezijskega sklada v prihodnje, "kar bo vse vplivalo na slovenski razvoj". "Začenja se dnevna borba, ki je do sedaj tekla samo v domači politiki, sedaj pa bo tekla tudi na evropski sceni," je tudi menil predsednik države.
Opravljen še zadnji korak
Z ratifikacijo pristopne pogodbe je parlament opravil še zadnji korak, ki ga mora država storiti za vstop v Unijo s 1. majem letos. Pristopna pogodba, ki jo je deset prihodnjih članic z EU podpisalo 16. aprila lani v Atenah, podrobno opredeljuje pogoje vstopa oziroma članstva novink v povezavi. Ti so bili dorečeni v procesu pristopnih pogajanj, ki jih je Slovenija začela spomladi leta 1998, skupaj s še devetimi pristopnicami pa jih sklenila decembra 2002 na zasedanju Evropskega sveta v Koebenhavnu. Na referendumu o članstvu v EU marca 2003 je vstop v Unijo podprlo slabih 90 odstotkov udeležencev.
Ratifikacija vatikanskega sporazuma
Državni zbor je s 44 glasovi za in 12 proti ratificiral sporazum med Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih, proti ratifikaciji pa se je izreklo sedem poslancev ZLSD, trije poslanci SNS in dva poslanca SMS. Sporazum o pravnih vprašanjih med Slovenijo in Svetim sedežem morajo zdaj ratificirati še v Vatikanu, po zagotovilih, ki jih je v začetku januarja zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu dal vatikanski tajnik za odnose z državami Giovanni Lajolo, pa naj bi se to zgodilo kmalu.
Slovenija in Sveti sedež sta pogajanja o vatikanskem sporazumu začela že leta 1999, a so nato pogajanja zaradi zapletov na slovenski strani zastala in so se nadaljevala šele po parlamentarnih volitvah v Sloveniji leta 2000. Končana so bila konec leta 2001, sporazum pa sta 14. decembra 2001 podpisala zunanji minister Dimitrij Rupel in takratni tajnik Svetega sedeža za odnose z državami, nadškof Jean Louis Tauran.
Vlada se je nato, da bi odpravila dvome o skladnosti sporazuma z ustavo, januarja 2002 ob sprejemu predloga zakona o ratifikaciji sporazuma odločila vatikanski sporazum poslati v presojo ustavnemu sodišču. Sodišče je marca istega leta vlado pozvalo, naj vlogo dopolni, trije ministri ZLSD, stranke, ki je imela o sporazumu največ dvomov, pa so ob vladnem ustavnemu sodišču posredovali še svoje stališče.
Ustavno sodišče je 19. novembra lani soglasno sprejelo mnenje, da sporazum s Svetim sedežem ni v neskladju s slovensko ustavo, a le, če se razlaga, da bo katoliška cerkev pri svojem delovanju v Sloveniji upoštevala pravni red države.
