Oba odbora sta državnemu zboru predlagala, naj na izrednem zasedanju 1. februarja letos sprejme zakon o ratifikaciji Pogodbe o ustavi za Evropo. OZP je vlado še pozval, naj ob obrazložitvi predloga ratifikacije predstavi okvirno strategijo obveščanja javnosti o ustavni pogodbi, medtem ko je OEU tak predlog sklepa zavrnil. Sicer pa se tri ure dolga razprava ni vrtela okoli vsebine ustavne pogodbe, saj nihče od poslancev dokumentu ne nasprotuje, temveč bolj okrog vprašanj, ali zgodnji datum ratifikacije omogoča korektno obveščanje javnosti o vsebini dokumenta.
Koalicija: Dovolj časa za obveščanje javnosti
Predvsem predstavniki iz strank vladne koalicije ter vladni predstavniki - na seji je ustavno pogodbo predstavil zunanji minister Dimitrij Rupel - so bili prepričani, da z zgodnjo ratifikacijo ni zamujena nobena priložnost za obveščanje javnosti o vsebini dokumenta, ki reformira institucionalno delovanje unije.
Nasprotno, vlada je prepričana, da je ratifikacija v državnem zboru velika priložnost in izhodišče za informiranje državljanov tako o ustavi kot o sami Evropski uniji, je razložil Rupel in povedal, da vlada pripravlja komunikacijsko strategijo za področje evropskih zadev.
Poleg tega je minister za zunanje zadeve prepričan, da je zgodnja ratifikacija evropske ustave tako v slovenskem kot v širšem evropskem interesu. Z zgodnjim glasom za ustavo bo Slovenija tudi za druge države utirala pot za gladko potrditev dokumenta. S tem se je strinjal tudi predsednik OZP Jožef Jerovšek (SDS), ki je izpostavil, da je čimprejšnja ratifikacija ustavne pogodbe v slovenskem političnem in praktičnem interesu. Ustavna pogodba daje Sloveniji boljši položaj v EU kot sedanja Pogodba iz Nice, poleg tega pa bo s pravočasno ratifikacijo v celotni EU Slovenija lahko uniji v 2008 predsedovala v sklopu trojke držav, kar ji bo olajšalo breme.
Opozicija: Pred ratifikacijo boljše obveščanje
Ostro je zgodnji ratifikaciji ustavne pogodbe nasprotoval podpredsednik OEU Bogdan Barovič (SNS). Menil je, da s tem država daje prednost hitrosti in ne vsebini ter bil prepričan, da je treba zavoljo demokratičnosti in transparentnosti pred ratifikacijo odpreti možnost za javno razpravo. V nasprotnem primeru, je posvaril, se Slovenija po ratifikaciji ustave v DZ utegne soočiti z naknadnim zakonodajnim referendumom. Da bi morali pred ratifikacijo zagotoviti čas za obveščanje javnosti o vsebini dokumenta ter omogočiti javno razpravo, sta se glasno zavzela tudi Milan M. Cvikl in Jožef Školč (oba LDS).
