Poslanci so za zaprtimi vrati opravili splošno razpravo v zvezi z nasledstvenim sporazumom, ter od 62 navzočih z 39 glasovi za in 19 proti ratificirali sporazum o vprašanjih nasledstva. Poslanci so pristojnost za uresničevanje posameznih delov sporazuma razširili na vsa resorna ministrstva in predstavnika vlade za nasledstvena vprašanja, saj je bilo doslej za to pristojno zgolj zunanje ministrstvo.
Proti ratifikaciji so glasovali poslanci SNS, šest poslancev iz NSi, pet poslancev SDS, dva poslanca iz SMS in dva poslanca iz koalicijske SLS.
Težavno potrjevanje sporazuma
Poslanec SNS Zmago Jelinčič je bil mnenja, da so slovenski pogajalci za vprašanje nasledstva razpadle Jugoslavije izpogajali za Slovenijo slaba izhodišča, glavni krivec pa naj bi bil po njegovem mnenju vodja Rudi Gabrovec. "Glavni pogajalec nosi vso krivdo in ta je bedak," je povedal predsednik SNS in dodal, da so "nekateri izgubljali življenja, da bi neki kvazipogajalci vse šenkovali." Jelinčič je zahteval zavrnitev ratifikacije, sklic nove seje DZ, ki bi bila namenjena zgolj tej točki, hkrati pa še zamenjavo pogajalske ekipe in sprejem novih pogajalskih izhodišč.
Še pred Jelinčičevim nastopom sta Jožef Jerovšek (SDS) in Janez Podobnik (SLS) opozorila, da morajo poslanke in poslanci poznati vsa morebitna tveganja, ki bi lahko izhajali iz posameznih določb sporazuma, katera bi po Podobnikovem mnenju lahko spoznali tudi na zaprti seji. Poslanec SDS Branko Kelemina pa je pozval predsednika vlade Janeza Drnovška, naj se obravnavi dejavno pridruži, do besedila sporazuma pa opredeli in prevzame zanj vso odgovornost, ter državljanom zagotovi, da je to "res tisto najboljše, kar je bilo mogoče doseči."
Na predlog Andreja Bajuka (NSi) je predsednik DZ Borut Pahor odredil odmor, v katerem so se poslanke in poslanci odločili, da bodo obravnavo te točke nadaljevali na zaprti seji.
Kaj vsebuje sporazum?
Sporazum, ki opredeljuje in določa razdelitev pravic ter obveznosti nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije, je bil podpisan na Dunaju 29. junija lani. Skupaj z vsemi kasnejšimi sporazumi, ki bodo potrebni za uresničevanje prilog k temu sporazumu, dokončno ureja vzajemne pravice in obveznosti držav naslednic glede vprašanj nasledstva, vključenih v sporazum. Sporazum tako vključuje razdelitev premoženja nekdanje SFRJ pri Banki za mednarodne poravnave, ne pa tudi nasledstva mednarodnih pogodb, saj je to področje že urejeno. Prav tako ne zajema vprašanja državljanstva, saj so to področje naslednice že uredile unilateralno z notranjo zakonodajo.
Dogovor naslednic je bil, da sporazum zaradi obsežnosti in kompleksnosti vsebuje splošna določila, podrobnejše materialno izvajanje pa je določeno v posameznih prilogah. V prilogah sporazum obravnava premično in nepremično premoženje nekdanje SFRJ, premoženje diplomatskih in konzularnih predstavništev, finančno premoženje in obveznosti SFRJ, arhive, pokojnine, pravne koristi in pridobljene pravice, ter zasebno premoženje.
