Po glasovanju so poslanci in povabljeni gostje dogodek počastili s krajšim sprejemom.
Proti ratifikaciji so glasovali poslanci SNS Sonja Areh Lavrič, Bogdan Barovič in Sašo Peče, glasovanja pa sta se vzdržala poslanca Zmago Jelinčič (SNS) in Aurelio Juri (ZLSD). Za izglasovanje ratifikacije je bila sicer potrebna dvotretjinska večina vseh poslancev.
S tem je postopek ratifikacije na slovenski strani končan, predvidoma 2. aprila pa bo Slovenija skupaj s šestimi državami, ki so leta 2002 na vrhu zavezništva prejele povabilo v Severnoatlantsko zvezo, ratifikacijske dokumente deponirala v Washingtonu in tako postala polnopravna članica Nato.
Pred glasovanjem so svoja stališča predstavile poslanske skupine. Predstavniki teh so napovedali, da bodo podprli ratifikacijo, razen predstavnika poslanske skupine SNS, medtem ko je predstavnik SMS dejal, da imajo pomisleke, vendar je volja, ki so jo na referendumu izrazili volivci, zanje zavezujoča.
Predsednik vlade Anton Rop je danes v uvodnem nastopu na seji DZ, poudaril, da je leto 2004 za Slovenijo zgodovinsko in predstavlja "vrh večletnih prizadevanj in naporov ter začetek nove vloge Slovenije v mednarodni skupnosti".
Slovenija bo letos uresničila dva temeljna zunanjepolitična cilja, včlanitev v Evropsko unijo in zvezo Nato, s članstvom v omenjenih integracijah pa bo lahko odprla novo poglavje svoje zgodovine, je dejal premier Rop.
Poudaril je, da včlanitev v Nato ni bila le projekt vlade, temveč je za to obstajalo širše soglasje, državljani pa so odločitev potrdili na referendumu marca lani. Pred referendumom je bilo slišati tudi kritična mnenja, ta pa so bila premierovem mnenju dobrodošla, saj so pomagala razčistiti marsikatero dilemo.
Vključitev v Nato v Sloveniji spremlja profesionalizacija vojske, vendar pa se vojska, kot je poudaril Rop, ne bo profesionalizirala le zaradi kompatibilnosti s standardi Nato. Slovenija reforme svoje vojske izvaja predvsem v lastnem interesu in interesu lastne varnosti, proces izvajanja reform pa včlanitev v Nato le še pospešuje, je dejal predsednik vlade.
Varno in stabilno okolje je temeljni pogoj za nemoten gospodarski, socialni in kulturni razvoj države, naroda in posameznika, je poudaril premier in dodal, da bo članstvo v Nato Sloveniji omogočilo tudi soodločanje o varnostnih in političnih vprašanjih v svetu. Kot enakopraven del mednarodne skupnosti Slovenija sprejema svoj delež obveznosti pri zagotavljanju mednarodnega miru in je pripravljena na sprejem dejavne vloge v Nato, je zatrdil premier Rop.
Zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je poslance pozval, naj glasujejo za ratifikacijo pogodbe, pa je včlanitev v Nato označil za "velik uspeh slovenske državotvornosti", a hkrati tudi za "veliko odgovornost".
Predsednik odbora za zunanjo politiko Jelko Kacin (LDS) je povedal, da je OZP na seji prejšnji teden s štirinajstimi glasovi za in nobenim proti sprejel vse člene zakona o ratifikaciji Severnoatlantske pogodbe. Poslance je nato pozval, naj, podobno, kot je to storil OZP, z minuto molka počastijo spomin na vse tiste pripadnike zavezništva, ki so prispevali k vzpostavljanju miru in stabilnosti na območju nekdanje Jugoslavije.
Predsednik odbora za obrambo Rudolf Petan (SDS) pa je v imenu svojega odbora dejal, da je včlanitev v Nato za Slovenijo velik uspeh, še zlasti če se zavedamo, da je bila država še pred 13 leti del balkanskega kotla. Nato je po njegovih besedah pomemben tudi zaradi vrednot, na katerih stoji in za katere se zavzema tudi Slovenija.
Slavnostnega dela zasedanja so se udeležili tudi predsednik državnega sveta Janez Sušnik, bivši predsednik republike Milan Kučan ter ministrski in diplomatski zbor. Zaradi obiska v tujini se zasedanja danes ni udeležil predsednik republike Janez Drnovšek, poleg njega pa tudi predsednica ustavnega sodišča Dragica Wedam Lukič, ki vodi sejo ustavnega sodišča.
Državni zbor je moral omenjeno pogodbo ratificirati na podlagi referendumske odločitve o vstopu v zvezo Nato (iz 23. marca 2003), na podlagi lanskoletnih ustavnih sprememb pa mora državni zbor pogodbo ratificirati z dvotretjinsko večino vseh poslank in poslancev.
Forum za levico ne razume evforije ob ratifikaciji
Forum za levico je ob današnji ratifikaciji Severnoatlantske pogodbe v DZ izrazil obžalovanje. "Nato je anahronistična obrambno-varnostna organizacija, ki je, tudi v najboljšem primeru, obsojena na permanentno krizo in politično agonijo," so zapisali v sporočilu za javnost.
V Forumu za levico ne razumejo "slavja in veselja večine poslank in poslancev ob vstopu v vojaško zvezo" in ju globoko obžalujejo. Kot poudarjajo, je na referendumu lani marca 34 odstotkov državljank in državljanov Slovenije reklo "ne" zvezi Nato, veliko volilnih upravičencev pa se referenduma, "po škandalozno nedemokratični in enostranski kampanji v javnih sredstvih obveščanja, še posebej na nacionalni, javni televiziji", ni udeležilo. Za vstop v vojaško zvezo je dejansko glasovala manjšina volilnih upravičencev, pravijo v forumu za levico, kjer zato odločitev za vstop v Nato razumejo kot "vsiljeno s strani politične elite".
Nato je anahronistična obrambno-varnostna organizacija, je pa tudi izredno draga obveza, še posebej za nove članice, ki so že prisiljene vpletati se v oddaljene vojne, ki so jih želele in povzročile ZDA, najvplivnejša članica severnoatlantskega zavezništva, so še zapisali v sporočilu za javnost.
Nato pozdravlja ratifikacijo
Na zvezi Nato so toplo pozdravili današnjo ratifikacijo Severnoatlantske pogodbe v slovenskem parlamentu. "Ratifikacija je za nas dobra novica in vedno bližje smo dnevu, ko bodo Slovenija in druge povabljenke uradno postale članice zavezništva," so dejali na sedežu zveze Nato v Bruslju.
Kot so ob tem potrdili, bo sedem novih članic zveza Nato uradno v svojih vrstah najverjetneje pozdravila v petek, 2. aprila, če bodo seveda dotlej uspešno zaključeni vsi postopki ratifikacije pristopnih protokolov oziroma ustanovne pogodbe zavezništva, to je Washingtonske pogodbe. "Vse kaže, da se bo ta načrt uresničil, smo precej optimistični," so dodali na sedežu organizacije v Bruslju.
Širitev naj bi zveza Nato ta dan obeležila z dvigom zastav novih članic na svojem sedežu, ki naj bi se je udeležili tako zunanji ministri sedanjih kot prihodnjih članic. Za 2. april je sicer v Bruslju že napovedano zasedanje zunanjih ministrov zavezništva, ki naj bi se ga v polnopravni vlogi prvič udeležili tudi ministri sedmerice novink.
Pristopne protokole je devetnajst članic zavezništva že ratificiralo, zdaj pa morajo formalni korak potrditve Washingtonske pogodbe, h kateri so protokoli dodani, opraviti še vse prihodnje članice, ki jim je Nato vabilo izdal na praškem vrhu novembra 2002, ter ratifikacijske listine deponirati pri ameriški vladi, ki je hraniteljica ustanovne pogodbe.
Vabilo v zvezo Nato so na vrhu v Pragi novembra 2002 dobile Slovenija, Slovaška, Estonija, Latvija, Litva, Bolgarija in Romunija.
