Slovenija

Rast le na račun priseljencev

Pariz, 22. 07. 2005 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Slovenija je v skupini držav z najnižjo stopnjo rodnosti na svetu, kar utegne v temelju spremeniti njeno demografsko podobo.

Demografsko rast v Evropski uniji do leta 2030 bo omogočilo priseljevanje iz drugih držav, poudarjajo udeleženci mednarodnega kongresa o prebivalstvu v francoskem Toursu.

"Brez mednarodnih imigracij bi v nekaterih evropskih državah že zdaj beležili zmanjšanje števila prebivalcev," je na kongresu opozoril Serge Feld z univerze Liege v Belgiji. V razpravi o demografskih posledicah mednarodnih imigracij. V obdobju od leta 2005 do leta 2030 naj bi demografsko rast beležile le Belgija, Francija in Nizozemska.

Kljub negativnemu naravnemu prirastku pa naj bi po letu 2030 število prebivalcev v Španiji, Grčiji, na Danskem in nekaterih drugih državah raslo, in sicer na račun priseljevanja. "Izjemi sta le Francija in Finska, kjer se bo število prebivalcev povečalo na račun naravnega prirastka," je napovedal Feld. Nasprotno pa se bo v Nemčiji, Italiji, na Madžarskem, Češkem in Slovaškem število prebivalcev zmanjšalo, ker imigracij ne bo.

Med desetimi državami na svetu z najnižjo rodnostjo so po podatkih Bruslja kar tri članice EU: Slovenija z 1,22 otroka na žensko, Slovaška z 1,2 in Češka z 1,17. Rodnost, nižjo od 1,3 otroka na žensko, imajo tudi Italija, Španija, Nemčija in Poljska.

Vodja demografskega oddelka na francoskem Inštitutu za statistiko in gospodarske študije Guy Desplangues pa je ocenil, da Evropska unija v primeru "invazije" imigrantov ob prihodnjih širitvah povezave nič ne tvega. "Mnogi se bojijo velikega navala iz Vzhodne Evrope, ki pa ga ni. Veliko je namreč ovir za mobilnost," je dejal v zvezi z morebitnimi posledicami vstopa Romunije in Bolgarije v EU v letu 2007 in kasneje predvidoma tudi Turčije.

Evropska unija se sooča z demografsko krizo, saj bodo spremembe zaradi staranja prebivalstva v državah članicah imele velike posledice za celotno družbo, vse generacije in vidike življenja.

Evropska komisija je kot podlago za boj proti staranju prebivalstva že spomladi sprejela zeleno knjigo o demografskih spremembah, katere cilj je pripeljati do ukrepov, ki bi trende spremenili.