Rak je drugi najpogostejši vzrok smrti med Slovenci, ključna je preventiva

Začenja se teden boja proti raku, ki bo postregel z različnimi dogodki. Že danes je v prostorih Onkološkega inštituta Ljubljana novinarska konferenca, na kateri so sodelovali predstavniki inštituta in Zveze slovenskih društev za boj proti raku ter drugi strokovnjaki s tega področja. Letno v Sloveniji za rakom zboli več kot 12.000 ljudi.

Geslo letošnjega tedna boja proti raku je Priporočila proti raku naj ne obvisijo v zraku. Z njim želijo organizatorji znova izpostaviti pomen preventive raka. Pojavnost rakavih bolezni se namreč v Sloveniji povečuje in se je v zadnjih 20 letih skoraj podvojila. K zmanjšanju obolevnosti in umrljivosti za rakom lahko pripomoreta zlasti zdrav način življenja in zgodnje odkrivanje bolezni.

Rak je po pojasnilu Nacionalnega inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ) skupno ime za skupino bolezni, za katere je značilna nenadzorovana in nenormalna rast telesnih celic. Rakave celice lahko prodirajo v okoliško tkivo ali s krvjo in limfo zaidejo tudi v druge dele telesa, kjer nastanejo zasevki oziroma metastaze rakavega tkiva.

Kdo bo zbolel in za katerim rakom, z medsebojnimi učinki med drugim določajo dejavniki iz okolja in načina življenja ter dedna nagnjenost. Gre za t. i. dejavnike tveganja. Izpostavljenost posameznemu dejavniku tveganja namreč še ne pomeni, da bo vsak izpostavljeni zagotovo zbolel. Pomeni pa večjo verjetnost, da bo zbolel, v primerjavi s tistim, ki temu dejavniku ni izpostavljen.

Maja Primic Žakelj, predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku, je na današnji novinarski konferenci dejala: "Na svetu, v Evropi in tudi v Sloveniji so rakave bolezni iz leta v leto večje javnozdravstveno breme. Dejstvo je, da bi bilo mogoče skoraj polovico vseh rakavih bolezni preprečiti z zdravim življenjskim slogom, cepljenjem, redno udeležbo v presejalnih programih za raka, pa tudi z življenjem v čim manj onesnaženem bivalnem in delovnem okolju."

Omenila je Evropski kodeks proti raku (EKPR), ki je nastal že leta 1986 in je bil do sedaj že večkrat posodobljen z novimi dognanji, nazadnje leta 2014. Gre za nasvete, kako živeti, da bi si vsak posameznik kar najbolj zmanjšal individualno ogroženost z rakom, seveda ob podpori države.

"V okviru projekta želimo povečati uporabo znanstveno preverjenih ukrepov preventive raka med mladimi in med delovno aktivnim prebivalstvom in s tem prispevati k manjšemu bremenu raka v državi in manjšanju neenakosti v zdravju. Med drugim vzpostavljamo medgeneracijsko mrežo »ambasadorjev Kodeksa« med srednješolci, ki bo povezala dijake in njihove družine in med njimi razširila zavest o pomembnosti nasvetov EKPR," je dodala Primic Žakljeva. 

Polovica vseh rakov posledica načina življenja

Polovica vseh rakov je posledica načina življenja, ki vključuje kajenje, nezdravo prehrano, prekomerno uživanje alkohola in nezadostno telesno dejavnost, ter bioloških, kemičnih in fizikalnih učinkov dejavnikov iz okolja. Med najpogostejše rake v Sloveniji sodijo rak kože, debelega črevesa in danke, pljuč, dojke ter prostate. S staranjem prebivalstva se povečuje tudi ogroženost za rakom.

Rak je drugi najpogostejši vzrok smrti prebivalcev Slovenije. K zmanjšanju obolevnosti in umrljivosti za rakom v veliki meri lahko pripomore preprečevanje in zgodnje odkrivanje bolezni. Veliko je dokazov, da je možno zmanjšati verjetnost za nastanek raka z zdravim načinom življenja, ki vključuje tudi nekajenje, zdravo prehrano in vsakdanjo zadostno telesno dejavnost.

Ker je zdravljenje zgodaj odkritega raka uspešnejše, so ključnega pomena presejalni programi, namenjeni odkrivanju bolezni, ko simptomi še niso očitni. V Sloveniji se izvajajo presejalni programi za odkrivanje raka in predrakavih sprememb materničnega vratu (Zora), dojk (Dora) ter debelega črevesa in danke (Program Svit).

Mojca Gobec, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje, je ob tem omenila prav državni program obvladovanja raka, ki je celovit program ukrepov za učinkovito obvladovanje raka v Sloveniji in zavezuje zdravstveno politiko, stroko in civilno družbo, ima preprečevanje in zgodnje odkrivanje raka pomembno vlogo.

"Predvsem primarna raven zdravstvenega varstva vse bolj postaja podporno okolje za ljudi z dejavniki tveganja, ki želijo spremeniti svoj življenjski slog. Nenazadnje, Slovenija ima odlične presejalne programe, ki so dostopni vsem in naš skupni izziv je doseči, da se jih ljudje tudi udeležujejo. V letošnjem letu bodo tudi vse ženske med 50. in 69. letom vključene v program Dora," je dejala Gobčeva. 

Pri organizaciji tedna boja proti raku sodeluje ljubljanski onkološki inštitut. Njegova generalna direktorica Zlata Štiblar Kisić je poudarila, da je inštitut sposoben vse bolnike obravnavati po najnaprednejših evropskih smernicah. Po njenih besedah je "nujna ozaveščenost, kako lahko vsak posameznik na najboljši način poskrbi za svoje zdravje".

Podatki Registra raka RS kažejo, da v zadnjih letih za rakom letno zboli več kot 12.000 Slovencev, okoli 6500 moških in okoli 6000 žensk, umre pa jih nekaj več kot 5700, okoli 3200 moških in 2500 žensk. Petletno relativno preživetje odraslih slovenskih bolnikov s katero koli vrsto raka (brez nemelanomskega kožnega), ki so zboleli v obdobju 2006-2010, je bilo 50-odstotno, bolnic pa skoraj 60-odstotno.

Projekt tedna boja proti raku vodi Zveza slovenskih društev za boj proti raku v sodelovanju z Onkološkim inštitutom Ljubljana in ob finančni podpori ministrstva za zdravje.