Na upravni enoti (UE) Radovljica, ki poleg radovljiške občine zajema še blejsko in bohinjsko, so uresničili namreč vse zastavljene naloge, edina težava, s katero se spopadajo že 14 let, pa je denacionalizacijski postopek. Še vedno je namreč nerešenih 68 najtežjih zahtevkov, med njimi tudi največji denacionalizacijski zahtevek, vrnitev pokljuških gozdov ljubljanski nadškofiji.
Na lanski sklep o vrnitvi 3410 hektarov gozdov v naravi sta se pritožila državno pravobranilstvo in Gozdno Gospodarstvo Bled, tako da na upravni enoti sedaj čakajo na odločitev upravnega sodišča. Načelnica radovljiške UE Irena Jan pa pravi, da bo razsodba sodišča tudi smernica za razreševanje preostalih zahtevkov.
Uspešno rešili 403 vloge za vrnitev zemljišč
Doslej so na UE že v celoti uspešno rešili 403 vloge za vrnitev zemljišč, medtem ko so za preostalih 68 vlog zaenkrat izdali le delne odločbe. Največ težav za dosego končnih rešitev po mnenju načelnice predstavljajo nezadostno usposabljanje po sprejetju nove zakonodaje ali spremembi stare.
Na dolgotrajnost postopka pa vpliva tudi počasno reševanje pritožb na ministrstvih in nezainteresiranost ostalih državnih ter paradržavnih organov za čim hitrejše končanje postopkov. Prav tako ministrstva po svoji odločitvi na drugi stopnji zahtevek spet vrnejo nazaj v reševanje upravnim enotam, čeprav naj bi to delali le izjemoma, tako da se kupček nerešenih zadev ne manjša, opozarja Janova.
Ljubljanski nadškofiji vrnili 3410 hektarjev na območju Triglavskega narodnega parka
Kot je znano, je UE Radovljica lanskega maja izdala delno odločbo, po kateri naj bi ljubljanska nadškofija v last in posest dobila vrnjenih 3410 hektarov zemljišč na območju Triglavskega narodnega parka, na katerih je vknjižena lastninska pravica v korist države. Tako so spremenili svojo odločitev iz leta 2001, ko so sklenili, da se v skladu z zakonom o ohranjanju narave zavrne zahtevo po vračilu 8000 hektarov podržavljenih gozdov in kmetijskih zemljišč Cerkvi. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je namreč ugodilo pritožbama ljubljanske nadškofije in Slovenske odškodninske družbe.
Na nov sklep o vrnitvi gozdov v naravi sta se na isto ministrstvo in po zavrnitvi pritožbe še na upravno sodišče pritožila državno pravobranilstvo in Gozdno gospodarstvo Bled. Medtem ko so na prvem prepričani, da obstajajo ovire za vračilo gozdov v naravi, pa se je upravljavec gozdov za tožbo odločil zaradi drugačne ocene povečanja vrednosti. Za Gozdno gospodarstvo Bled bi sicer vrnitev gozdov pomenilo precejšnje tveganje.
