Najprej nas seveda zanima Vaš komentar o napovedi morebitne interpelacije?

Danes sem to že enkrat komentiral. Rekel sem, da bom verjetno prvi evropski minister, ki ga bodo obtožili tega, da izvršuje odločbe ustavnega sodišča, ki ga bodo obtožili tega, da spoštuje ustavno sodišče in pravni red v državi, tako da bo to izvrstna priložnost da dokažemo, da delamo prav z ustavno in zakonsko podlago, da delamo zakonito in pošteno.
Koalicija Slovenija Vam očita, da ste začeli dopolnilne odločbe izdajati brez zakonske podlage in da ste s tem v praksi izničili poskus uveljavitve obeh zakonov o izbrisanih. Kaj odgovarjate?
Kar zadeva odločbe, te se sklicujejo v uvodu na 153. člen četrtega odstavka ustave, se pravi, ne na zakon, ampak neposredno na ustavo, kar je še močnejša podlaga. Del teorije pravi, da je odločba ustavnega sodišča zakonski predpis. Ampak pustimo to. Jaz sem vložil zelo veliko naporov, da bi prišlo do nacionalnega konsenza glede tega vprašanja, tudi glede ustavnega zakona. Zadnje tri tedne smo pravzaprav odlašali z izdajo odločb zaradi tega, ker se mi je vseskozi svetlikalo upanje, da je to mogoče. Mislim, da je spoznanje tega tedna dokončno. Da si del političnih sil v državi ne želi, da pride do konsenza, ne želi, da se to vprašanje reši in ne preostane nam popolnoma nič drugega, kot to, da izdajamo odločbe neposredno na podlagi odločbe ustavnega sodišča. To je naša dolžnost, to je naša odgovornost za pravno državo.
V SDS pravijo, da naj bi odločbe začeli izdajati pod velikim pritiskom vlade in nekaterih drugih. Je kaj resnice na tem?
Ustavno sodišče je v svoji aprilski odločbi, pa tudi v decembrskem sklepu ministrstvu za notranje zadeve, da izda odločbe o ugotovitvi dejanskega bivanja v državi. To je torej pristojnost in odgovornost notranjega ministra, zato se notranji minister o tem odloča sam.
O kakršnihkoli pritiskih torej ni mogoče govoriti?
Oh, pritiskov je zelo veliko. Z leve, z desne, od povsod. Ampak na koncu sem sam in se moram odločiti. Odločil sem se z vso odgovornostjo. Odločil sem se pravilno in zakonito. Neposredno bomo izvedli odločbo ustavnega sodišča in vzpostavili pravno stanje v državi, odpravili posledice nezakonitega izbrisa. Mislim, da je to naša odgovornost pred domačo in svetovno javnostjo in tudi odgovornost do spoštovanja človekovih pravic.
Za kakšne odločbe gre in kdo jih bo dobil?
Lahko vam povem primer odločbe, ki smo jo izdali danes. Nekdo se je prijavil za stalno prebivanje, prebivalec Slovenije se je prijavil v februarju leta 1992. Od februarja do oktobra leta 1992 upravni organi sploh niso delovali, niso izdajali nobenih odločb. Ko se je prijavil v oktobru 1992, je dobil odločbo enkrat koncem leta. Danes bo dobil odločbo, s katero dopolnjujemo tisto odločbo, ki jo je dobil leta 1992, in v kateri mu priznamo tudi čas od februarja leta 1992. Samo to in nič drugega.
Kakršne koli odškodnine torej s temi odločbami niso povezane?
Ne, kje pa. Poglejte, prizna se samo status od februarja leta 1992 tistim, ki so dovoljenje že dobili in tistim, ki so v postopku že dokazali, da so dejansko živeli v Sloveniji. To z odškodninami nima nikakršne zveze. Poleg tega je leto 1992 davno kar zadeva zastaralnih rokov, tako da je govorjenje o odškodninah v tej zvezi čisto zavajanje javnosti.
Koliko je upravičencev in v kolikšnem času bodo izdane odločbe?
Odločbe se že vročajo in vročamo jih po vrstnem redu iz leta 1992 in naprej. Odločba bo veljavno izdana samo, če bo naslovnik osebno dvignil to odločbo, zato ne moremo točno povedati, koliko odločb bo izdanih. Verjamemo, da velikega števila teh ljudi niti ni tu, mnogi od njih pa tudi niso zainteresirani za takšne statuse. Tako, da bomo natančno vedeli šele takrat, ko bomo prešteli število vročilnic oziroma število tistih, ki bodo odločbe dejansko prejeli.