Z vprašanji o tem, kako bo izliv kontaminirane vode iz elektrarne Fukušima v morje vplival na morske organizme in s tem posledično tudi na nas, smo se obrnili na Upravo RS za varstvo pred sevanji, kjer so pojasnili, da je nevarnost majhna, ker je fizikalni razpolovni čas radioaktivnega joda 131 osem dni in se ne spreminja v odvisnosti od oblike, v kateri se nahaja. To pa pomeni, da bi v hipotetičnem primeru, če bi na naš trg prišel kakšen morski organizem, ki je plaval v tej kontaminirani vodi, minilo že toliko časa od ulova do uvoza, da joda praktično ne bi bilo več v njem oziroma bi bila njegova vrednost zelo majhna in človeku nenevarna.
A tudi to se naj ne bi zgodilo, saj je Evropska unija sprejela uredbo, ki natančno opredeljuje spremljanje radioaktivne kontaminacije v vseh živilih s tega področja, tako da bo s tem preprečeno uživanje tudi morskih organizmov, ki bi imeli nedopustne ravni radioaktivne kontaminacije. Kot so pojasnili na upravi za varstvo pred sevanji, se na prizadetem območju ribolov ne izvaja.
Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je danes objavila, da vrednost radioaktivnega joda v morski vodi v bližini elektrarne Fukušima sedaj 4385-krat presega zakonsko dovoljeno vrednost, zaradi česar obstaja možnost, da radiacija kontinuirano izteka v morje. V Sloveniji je po podatkih uprave za varstvo pred sevanji mejna vrednost kontaminacije površinskih voda za radioaktivni jod 131 61 Bq/liter. Na vprašanje, kaj v praksi pomeni, če je dovoljena vrednost za 4385-krat presežena, pa so pojasnili, da se iz področja nuklearne elektrarne izliva kontaminirana voda, ki se v morju sicer razredči, vendar je kljub temu nekaj tisočkrat bolj kontaminirana kot v obdobju pred nesrečo.
Povišana raven radioaktivne kontaminacije v morju bo zagotovo imela negativne vplive na morske organizme. Kot poudarjajo na upravi za varstvo pred sevanji, pa je za ljudi zelo pomembno, da se prepreči uživanje prekomerno radioaktivno kontaminiranih morskih organizmov.
Strokovnjaki opozarjajo, da bojazni, da bi na slovenskem trgu našli kontaminirane morske organizme, ni. Inšpekcije nad uvozom izdelkov v EU izvajajo poostren nadzor, hkrati pa je prednost tudi ta, da je razpolovni čas joda zelo hiter in da se koncentracija radioaktivnega joda v morju ob mešanju s svežo vodo hitro zmanjšuje.
Skrbi povzroča cezij 137
Zaradi kratke razpolovne dobe radioaktivni jod 131 ne predstavlja hujšega tveganja, a znanstveniki že govorijo o novem razlogu za skrb. Odkrili so namreč, da se je povečala tudi vsebnost cezija 137, pri katerem je razpolovna doba veliko daljša – kar 30 let. To pomeni, da lahko dlje obstane v ekosistemu. "To je tisto, kar me skrbi. Plankton vsrka cezij, ribe pojedo plankton, velike ribe pojedo manjše ribe in pri vsakem naslednjem členu v prehranjevalni verigi je koncentracija cezija višja,“ je povedal jedrski inženir Michael Friedlander.
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.