Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša je poudaril, da je sodstvo enakopravna veja oblasti. Primerljiva je z drugima vejama oblasti. Ko pa je treba kritizirati sodstvo, vneme ne zmanjka, takega ravnanja pa ne morejo razumeti drugače, kot da je njegov namen podrediti sodstvo politiki, pravi Masleša.

Izvršilna oblast je legitimne kritike sodstva v zvezi z nekaterimi medijsko razvpitimi zadevami izkoristila tudi za pritiske na sodstvo, je dejal Masleša. Po njegovo nekateri zavzemajo stališča glede sodnih odločitev, ki še niso pravnomočne, z že kar jasno izraženimi pričakovanji, kako naj se razsodi, nekateri pa pravnomočne sodbe ocenjujejo kot nepravične.

V tako orkestrirano kampanjo je po njegovih besedah mogoče uvrstiti tudi navedbe pravosodnega ministrstva Senka Pličaniča, da ne držijo podatki o sodnih zaostankih. Kot poudarja, sodstvo ni nikogar zavajalo, saj se ministrstvo sklicuje na enake ugotovitve kot vrhovno sodišče. Tudi minister za notranje zadeve Vinko Gorenak ne komentira svojega resorja v zadevi Balkanski bojevnik, ne zmanjka pa mu vneme, ko je treba kritizirati sodstvo, je dejal Masleša.

Glede razumevanja domneve nedolžnosti pri nas pa je Masleša dejal, da bi se morala politika sama odločati glede politične in moralne odgovornosti nosilcev javnih funkcij. Sodstvo ta problem občuti, saj pomembni posamezniki, ki so v kazenskih postopkih, "ohranjajo moč in celo napovedujejo radikalno reformiranje sodstva", je pojasnil.

"Razmišljanje o odvzemu trajnega mandata je neprimerno in tudi nesprejemljivo"

Glede napovedanih sprememb v zakonodaji na področju položaja sodišč in sodnikov pravi, da spreminjanje zakonodaje ne poteka v sodelovanju s sodstvom.

Je pa glede trajnega mandata sodnikov Masleša poudaril, da njihovo stališče ostaja nespremenjeno. "Z vidika državljanov, ki imajo pravico do neodvisnega in nepristranskega sodnika, je kakršno koli razmišljanje o odvzemu trajnega mandata neprimerno in tudi nesprejemljivo," je dejal. Ob tem je poudaril, da mora biti na drugi strani tehtnice trajnega mandata sodnikov odgovornost sodnika. Opozoril je tudi na problem vročanja vabil, tudi poslancem, in na vse več zdravniških opravičil.

"Učinkovitost celega sistema ne more biti odvisna od zadnjega člena"

Za verodostojnost sodstva je ključnega pomena, da javnost njegove sodbe sprejema kot pravične. Vedeti pa je treba, da je sodišče zlasti v kazenskih postopkih le zadnji člen v dolgi verigi organov. Učinkovitost celega sistema ne more biti odvisna od zadnjega, h kateremu se stekajo vsi spori. Delovanje sodnega sistema sicer ni zadovoljivo, a je bistveno boljše kot pred leti, je ocenil Masleša.

Na vprašanje, kaj bi se moralo zgoditi, da bi pravna država, ki jo ljudje v teh dneh zahtevajo na ulicah, začela delovati, je Masleša odgovoril, da imamo jasen normativni okvir, v katerem deluje tudi sodstvo samo. Je pa po njegovih besedah morda zdaj trenutek, da se "naredi neka bilanca" glede praga pravic obdolžencev v postopkih in zahtev v zvezi z dokazi, vendar s premislekom. Sicer Masleša verjame, da živimo v pravni državi, verjame pa tudi, da je zdaj priložnost za premislek, kar lahko okrepi demokratične ustanove in pravno državo.

Pličanič očitke Masleše zavrnil

Na besede Masleše, da si politika želi podrediti sodstvo, pa se je odzval pravosodni minister Pličanič, ki je take očitke zanikal. Povedal je, da so predlogi DL za spremembe v sodstvu, ki jih vlagajo v proceduro, namenjeni povečanju učinkovitosti sodstva s povečanjem njegove samostojnosti. Po njegovih besedah je to "ravno obratno od tega, kar je ugotovil Masleša in česa se boji on in mogoče še kdo drug v sodstvu".

Pličanič je poudaril, da se mora sodstvo najprej samo sebi zazreti v oči in ugotoviti, kaj je dobro in kaj slabo, v večji meri, kot so to počeli do zdaj. "Naši nameni so popolnoma jasni: utrditi njihovo samostojnost, hkrati pa narediti vse, da bodo lahko bolj učinkovito sodili, zlasti to pomeni, hitreje sodili," je povedal minister.

Pličanič od sodišča pričakuje tudi predloge. Po njegovih besedah so doslej upoštevali vse predloge, ki jih je sodstvo doslej podalo, jih je pa "bore malo".

"Oni uporabljajo predpise, katerih spremembe mi predlagamo, in oni najbolje vedo, kaj je treba popraviti," je dejal minister. Je pa po njegovih besedah logično, da predlogov ni, če menijo, da vse poteka idealno in optimalno. A po ministrovih besedah je jasno, da stanje v sodstvu ni rožnato in da morajo zato vsi poiskati rešitve, s katerimi bodo to popravili. "Pričakujem konstruktiven odziv sodstva, ne pa stalno ponavljanje tega, da jih politika ogroža, ker jih ne," je poudaril Pličanič.