Sodeč po anketi naključno izbranih na ljubljanski tržnici večina rada kupuje slovenska živila, največ zelenjavo, sadje, meso, mlečne izdelke in kruh. 70-letnemu Viktorju se zdijo zdrava in bolj sveža, ker niso bila dolgo na poti. 41-letna Brigita jim bolj zaupa in meni, da so kakovostnejša. Večinoma pa ocenjujejo, da je premalo izbire na trgovskih policah, vendar priznavajo, da ponudbo narekujemo kupci.
Potrošniki torej večinoma želimo kupovati slovenska živila v trgovinah in trgovci zagotavljajo, da jih je čedalje več na njihovih policah. V Tušu je več kot 70 odstotkov izdelkov slovenskega porekla, največ kruha, piščančjega mesa, jajc, jabolk, slaščic in delikatesnih solat, prepoznate jih po znaku "Slovenske dobrote". Opažajo, da prodajo vse več domačih izdelkov, vendar je njihov kupec razumljivo poleg porekla pozoren tudi na razmerje med ceno in kakovostjo.
V Mercatorju, kjer sodelujejo z več kot 100 slovenskimi pridelovalci sadja in zelenjave ter 1000 rejci slovenskega mesa, je okoli 70 odstotkov slovenskih izdelkov. Velika večina je slovenskega mesa, kruha in mlečnih izdelkov, prepoznate jih po znaku "Kakovost nam je blizu". Imajo okoli 50 odstotkov slovenske zelenjave in 16 odstotkov sadja, v redni prodaji nudijo samo 100-odstotno meso rejeno v Sloveniji, poseben prostor namenjajo prodaji 100-odstotnega slovenskega mleka in mlečnih izdelkov.
Na Sparovih policah je več kot 60 odstotkov slovenskih proizvodov, za katere je veliko zanimanje, vendar je vse povezano s ceno. Njihov kupec izkazuje interes in povprašuje po domačih proizvodih, vendar je pri izboru še vedno zelo pomembna cena. "Naši kupci povečini sprejmejo, da so nekateri izdelki slovenskega porekla nekoliko dražji, vendar ne bistveno dražji, kot sorodni izdelki tujega porekla," so pojasnili.
V Hoferju pravijo, da so v zadnjih letih občutno povečali število slovenskih izdelkov, "ki predstavljajo že več kot tretjino naše stalne ponudbe". Pri ponudbi svežega mesa, jajc in mleka ter pekovskih izdelkov je njihov delež večinski, slovenskih je med 10 in 20 odstotkov sadja in zelenjave. S prodajo slovenskih živil so zadovoljni, največ jih prodajo, kjer kupci iščejo svežino. Vsi izdelki slovenskih dobaviteljev so na embalaži in na policah opremljeni z logotipom "Kakovost iz Slovenije", ki označuje, da izdelek prihaja iz Slovenije ali od slovenskega dobavitelja.
V Lidlu opažajo, da je ugodna cena še vedno izredno močan dejavnik pri nakupih. Deleža slovenskih proizvodov niso izdali, so pa zatrdili, da se njihov delež vseskozi povečuje. Pojasnili so, da imajo izdelke slovenskih dobaviteljev v svojih blagovnih znamkah in jih dopolnjujejo z živili priznanih slovenskih znamk. Tako lahko pri njih kupite domače mlečne izdelke, kruh, meso, pijače, tudi piškote. Na cenovkah so označeni s posebnim znakom "Slovenski izdelek", ki v sredini nosi lik Triglava.
Branjevci prodajo vse manj slovenskih jabolk
Branjevec Franc in branjevka Marija medtem prodata vse manj slovenskih jabolk in drugega sadja. Za slabo prodajo krivita slabšo kupno moč, premalo časa za obisk tržnice in velike trgovske centre, ki ponujajo vse na enem mestu. Besede sta podkrepila s številkami. 78-letni Franc, ki je branjevec na ljubljanski tržnici že 46 let in je pred leti prodal okoli 20 zabojev jabolk dnevno, jih danes proda le še okoli pet. V sedemdesetih letih pa so pri njemu kupili tudi po tono jabolk na dan. Podoben trend upadanja prodaje opaža tudi 71-letna branjevka Marija, ki je na ljubljanski tržnici 12 let. Po njenih besedah kupujejo cenejša jabolka, samo "bogati" si privoščijo boljše vrste.
Znak Izbrana kakovost - Slovenija kmalu na mleku?
Na kmetijskem ministrstvu pravijo, da se trudijo, da bi bilo na voljo čim več slovenskih policah. Po besedah vodje službe za promocijo živilskih proizvodov na kmetijskem ministrstvu Janje Kokolj Prošek bodo mleko in mlečni izdelki kmalu označeni z znakom, ki bo zagotavljal, da je živilo pridelano in predelano v Sloveniji. Sledila naj bi jim tudi druga živila. Jutri lahko preverite, kaj vse je še povedala o promociji slovenske hrane in pijač.
KOMENTARJI (81)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.