Priča tožilstva Mateja Lopuh je v nadaljevanju sojenja zdravniku Ivanu Radanu na infuzijski črpalki prikazala, da obvod, s katerim naj bi Radan dosegel, da kalij ni stekel v bolnika, ni možen. Radan je njene izjave izpodbijal. Drugi bolnik pa naj bi po oceni Lopuhove umrl zaradi prevelike količine propofola.
Pri prvem bolniku, ki je med drugim utrpel možgansko kap, poškodbo črevesja, imel težave s srcem in so mu odpovedale ledvice, so se zdravniki odločili, da bodo prenehali z aktivnim zdravljenjem. 14. decembra so uvedli morfij, za katerega pa je Lopuhova, sicer specialistka anesteziologije in reanimatologije v jeseniški bolnišnici, dejala, da iz dokumentov ne more razbrati, zakaj je bila takšna odločitev sprejeta.
Morfij se pri bolnikih z odpovedjo ledvic namreč uporablja zelo previdno. Odločitev je označila za "pogumno" v smislu, da tak bolnik potrebuje natančen nadzor. Opozorila je tudi na nedoslednosti pri vpisu števila ampul morfija v knjigo prevzetih narkotikov. Na to je Radan odgovoril, da površno vpisovanje opiatov ni njegov problem, ampak problem medicinskih sester.
Naslednji dan so odmerek morfija močno povečali, na dan smrti bolnika, 16. decembra, pa je bo besedah Lopuhove naraščala vrednost kalija v bolnikovi krvi in presnovkov, ki jih ledvice niso več mogle izločati. Izpostavila je, da na dan smrti ni bilo zabeleženo, ali je bolnik dobil dodatno vrednost kalija.
Po pričevanjih ene od medicinskih sester in Radana ji je ta naročil, da za bolnika pripravi odmerek visoke koncentracije kalija. Ta po pričevanju Radana naj ne bi stekel v bolnika, saj naj bi Radan naredil obvod cevke, po kateri je kalij po njegovih navedbah tekel v podlogo, in ne v bolnikovo žilo.
Lopuhova je z demonstracijo na infuzijski črpalki prikazala, da to ni mogoče, saj črpalke ne omogočajo povratnega toka, ki bi bil nujen za ta obvod. Poleg tega bi moral po njenem mnenju Radan že vnaprej vedeti, na katero infuzijo bo sestra priključila stekleničko z raztopino kalija. Kot je še dejala, je na prvi pogled "praktično nemogoče" videti, na katero cevko je priključena steklenička.
Radan demonstraciji Lopuhove ugovarjal, on naj bi uporabljal star sistem
Radan je demonstraciji priče ugovarjal, saj ni uporabila starejšega sistema infuzijske črpalke, ki jo je uporabljal on. Ta namreč ne preprečuje povratnega toka in naj bi bil tak obvod mogoč. Kot je še dejal, je to tudi že pokazal v okviru internega strokovnega nadzora. Lopuhova je ugovarjala, da so od leta 2012 bolnišnice prešle na enotno naročanje novejših infuzijskih sistemov. Po Radanovih navedbah pa so imeli starejših črpalk, torej takih, ki omogočajo dvosmerni tok, na oddelku "poln predal".
V primeru, ko naj bi Radan bolnika umoril s propofolom, po mnenju Lopuhove tudi ni jasnih podatkov v dokumentaciji. Po pričanju ene od medicinskih sester je bolnik v prisotnosti svojcev postal nemiren, zato so mu dali propofol, ki se uporablja kot glavno uspavalno sredstvo v anesteziologiji. Lopuhova je opozorila, da se ga bojijo uporabljati pri nestabilnih bolnikih, saj povzroča hiter padec krvnega tlaka. Izbire propofola ni označila kot najboljše.
Izpostavila je, da se je avstrijski izvedenec Wolfgang Kröll opredelil do učinka 100 miligramov propofola, ki bolniku naj ne bi povzročil smrti. A je obenem opozorila, da je Radan v treh pričevanjih opisal različne kombinacije odmerkov, ki jih je prejel bolnik. Kot je dejala Lopuhova, naj bi bila končna količina propofola 200 miligramov. Taka količina pa bi povzročila smrt zaradi predoziranja, če jo je dobil s hitrostjo in ob tisti uri, kot je pričala ena od sester.
Zdravnik Ivan Radan je med drugim obtožen umora svojih šestih bolnikov iz morilske sle. Šestim bolnikom na enoti intenzivne terapije nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana naj bi v zadnjih urah življenja dajal večje odmerke večinoma morfija, propofola in kalijevega klorida. Kot pravi, je s svojimi dejanji želel opozoriti na slabe razmere na oddelku. Sojenje poteka od marca 2016, s pričevanjem Lopuhove pa se bo nadaljevalo 20. februarja.
KOMENTARJI (50)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.