Rad je rekel: 'Pridite še kdaj, potrkajte na vrata,' čeprav to ni bilo mogoče

"Moji ljudje so revni in jaz sem eden izmed njih," je večkrat javno ponovil papež Frančišek, ki je  že kot kardinal namesto v škofovski rezidenci živel v majhnem stanovanju, vozil se je z javnim prevozom ter si kuhal sam. 

Frančišek je bil papež, ki je skušal cerkev približati ljudem in jo napraviti čim bolj človeško. Tako se ga spominjajo vsi, ki so ga imeli priložnost srečati. Peter Ribič, florist iz Biotehniškega centra Naklo, ki je ob praznikih krasil baziliko svetega Petra, pravi, da si pri Frančišku takoj začutil, da o teh vrednotah ne le govori, ampak jih živi. In živel jih je do zadnje ure. 

Ribič se je s papežem srečal osemkrat, vsako leto po zaključku dekoracij, bodisi za božič bodisi za veliko noč. "Navadno je po sporočilu mestu in svetu sprejel tudi nas vrtnarje, ki nas je bilo v delegaciji ponavadi okrog 20. Res je, da je imel rad ljudi." 

Vsakokrat, ko so imeli slovesnosti v Vatikanu, se je gibal med ljudmi, pravi Ribič, ki srečanja opisuje kot zanimiva, saj potekajo v majhnih skupinah, vendar v velikih in lepih dvoranah.

"Srečanje poteka v italijanskem jeziku, tudi v španskem, če kdo zna. Po vrnitvi z balkona, papež pride v dvorano, mu namestijo sedež, mi se zvrstimo v vrsto in lahko z njim spregovoriš, si voščiš lepe praznike. Vse skupaj traja minuto ali dve."

Avdienca pri papežu mu pomeni veliko priznanje. "Tam smo prisotni od leta 2011. Da se papež sreča z nami je zelo lepa priložnost. Vidiš človeka od blizu in vidiš, da je navaden človek, definitivno pastir. In to je zelo lep moment." 

Ribič se je dotaknil tudi razlike med Frančiškom in njegovim predhodnikom Benediktom XVI. "Ko je bil papež Benedikt, je šlo vse po zelo ustaljenem redu, po nemško. Tudi kar se tiče cvetja, ga je bilo več na voljo, morda za odtenek bolj razkošno. V teh dnevih, ko je papež umrl, se veliko govori o njegovi skromnosti, in to se je ob začetku pontifikata zelo lepo videlo. Količina cvetja se je takrat zmanjšala, morda je vse postalo bolj preprosto. Če je do Benedikta veljalo strogo pravilo glede barv: rdeče-zelena kombinacija za božič in belo-rumena za veliko noč, so se kasneje, posebno ob prihodu beguncev, začele v dekoracije vpletati tudi druge barve, barve usmiljenja – roza, vijolična, kar je bilo bolj opazno v izdelavi dekoracij. Ta vpliv skromnosti se je čutil v vseh uradih v Vatikanu, vključno z vrtnarijo." 

Za našo medijsko hišo je spregovoril tudi pater Robert Bahčič, rektor Bazilike Marija Pomagaj na Brezju, ki se je s papežem srečal petkrat, prvič neformalno že drugi dan po njegovi izvolitvi, v družbi misionarja Pedra Opeke. Prvi uradni sprejem pa je doživel septembra 2014, ko so mu v zahvalo za 200-letnico Marije pomagaj na Brezjah podarili plašč in prt za njegov oltar v domu sv. Marte, kjer je vsak dan maševal. "In to je bilo v zahvalo, ker nam je papež podaril tudi Marijin mašni plašč za 200-letnico, tudi z besedilom in s svojim podpisom. Sedaj smo ga dali v baziliko, zraven sveče pa še napis in sliko. Ljudje se tam ustavijo, molijo zanj, v soboto, ko bo pokopan, bomo imeli sveto mašo zadušnico." 

Bahčič o njegovi ljudskosti pravi, da se je ta izražala tudi v tem, kako je rad bil med ljudmi. "Kadarkoli sem bil na trgu Sv. Petra, ko je šel od maše, kjer je zgledal bolj tog, je vedno oživel, ko je stopil med množico. Bil je popolnoma drugačen. Vedno se je hotel rokovati, srečati z najbolj ubogimi, otroki, ki jih je imel posebno rad. Vedno, ko smo imel kakšna srečanja z njim, kot misijonarji usmiljenja, ali pa kot rektorji svetišč, nas je bilo tudi 500 v dvorani. Gneča je bila najbolj spredaj, ker so se vsi želeli srečati s papežem in so dajali prednost velikim svetiščem, mi pa, ker smo majhni, smo vedno stali nekje zadaj. A papež je vedno dejal, da se hoče z vsemi rokovati."

 "Do zadnjega je želel biti med ljudmi. Tudi, če je kdo prišel privat k njemu, mu je rekel, če ga je bolje poznal: 'Pridite večkrat, kar potrkajte na vrata,' čeprav je to seveda nemogoče. Frančišek je še vedno mislil, da živi tako kot ostali. Najbolj ga je verjetno bolelo, da ni mogel biti tako kot ostali," je povedal pater Bahčič.

Leta 2014 je Frančišku podaril knjigo o Mariji pomagaj. "Zraven pa sem imel liste, ki jih je objavil Gorenjski glas ob njegovem obisku, ko je bil v Sloveniji, kjer je obiskal Bled in Brezje ter družino Golar. In sem rekel: 'Papež, a se spomnite družine Golar?' Odgovoril je: 'Seveda.' Takoj je oživel. Pokazal sem mu slike. Rekel, je da se zelo dobro spomni družine. Potem pa na koncu pravi: 'Lepo shranjujete fotografije. Hvala in se vidimo'."

Minuta molka v DZ in razglasitev žalovanja

Za pokojnim papežem bomo uradno žalovali tudi v Sloveniji. Zastave bodo na vseh državnih ustanovah visele na pol droga, predvidoma od četrtka do sobote. Podrobnosti žalovanja bo vlada še določila. "Jaz imam osebno na njega izjemen spomin. In se bom pogreba tudi udeležil. Vlada pa bo tudi v prihodnjih dneh oziroma najverjetneje že danes razglasila žalovanje v njegov spomin. Zaenkrat kaže, da bo to od četrtka do sobote do pogreba," je dejal predsednik vlade Robert Golob. 

Že danes pa se je slovenski politični vrh papežu Frančišku v državnem zboru poklonil z minuto molka. Nekateri predstavniki vrha slovenske politike, ki so papeža Frančiška tudi osebno spoznali, pa so izrazili svoj poklon pokojniku.

Med njimi je tudi aktualna predsednica Nataša Pirc Musar. S Frančiškom se je srečala trikrat. Prvič na pogrebu zaslužnega papeža Benedikta XVI., dvakrat pa jo je nato papež sprejel na zasebni avdienci, nazadnje decembra lani. "Njegove besede ob najinih srečanjih bodo za vedno spremljale tudi mene," je dodala.

Tako pa se avdience pri Frančišku spominja nekdanja premierka Alenka Bratušek, ki je s papežem govorila tudi o poštenju: "Zapomnila sem si ga po tem, da je zelo skromen in topel človek. Takrat smo v naši državi reševeli veliko bančno luknjo. In v kar enem konkretnem delu je k temu pripomogla na žalost tudi cerkev v Sloveniji. Tako, da tudi o tem sva takrat govorila."

V imenu tretje Janševe vlade in v času okrevanja po pandemiji covida-19 se je s pokojnim papežem srečal tudi tedanji zunanji minister Anže Logar. Ob 30. obletnici plebiscita sta s tedanjim predsednikom Borutom Pahorjem prisluhnila tudi maši v slovenščini sredi bazilike svetega Petra. 

Na družbenem omrežju je po novici o smrti papeža zapis delil tudi evropski poslanec in nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec, ki prav tako ima osebno izkušnjo. "Ko je prevzel zahtevno poslanstvo, je takoj dal vedeti, da bo drugačen. Ljudje so ga sprejeli z navdušenjem. Ni obsojal, skušal je razumeti in spodbujati. Bil je prijeten sogovornik, s širokim naborom tem za pogovor. Seveda je bil samo človek, ljudje pa smo nadomestljivi. A vendar je pustil neizbrisen pečat in bo vseeno težko nadomestiti njegovo odsotnost s tega sveta. Naj počiva tako, kot je živel," je zapisal.

A ne glede na to, ali so ga osebno srečali, ima večina pozitivno mnenje o preminulem. "Bil je izjemen človek, velik borec za mir, sožitje med različnimi narodi, med različnimi religijami, njegova sporočila pa so bila žal velikokrat preslišana," je dejala Urška Klakočar Zupančič, predsednica državnega zbora.

Za pokojnega papeža pa bo od jutri do petka odprta žalna knjiga na apostolski nunciaturi v Ljubljani.