'Povzetek osnutka ne razkriva vseh nepravilnosti, ki jih je zaznalo računsko sodišče'

Tomaž Vesel je za 24UR povedal, da računsko sodišče nobenem delu javnosti ni posredovalo kakršnegakoli dela osnutka revizijskega poročila o nabavah medicinske zaščitne opreme med epidemijo. "Nezadovoljen sem, ker gre za kršitev zaupanja. Interpretacije  v javnosti niso niti  blizu povzetku osnutka poročila niti mnenju RS", je izpostavil.  Poudaril je, da povzetek poročila, ki danes kroži v javnosti, absolutno ne razkriva vseh nepravilnosti, ki jih je zaznalo računsko sodišče. 

Po njegovi oceni gre pri poročanju Dela, kot ga je uspel prebrati, za precej enostranski prikaz. "V revizijskem poročilu bo napisano še mnogokaj," je poudaril.

Razčiščevalne sestanke, na katerih bodo revidiranci imeli možnost, da pojasnijo svoja stališča, bodo po Veselovih navedbah izvedli v kratkem. "To bo tudi najbolj korekten način, in ne medijsko predstavljanje delnih informacij, ki pravzaprav ne predstavljajo ne povzetka ne mnenja v osnutku," je bil jasen. Pričakuje, da bo revizijsko poročilo izdano čim prej, predvidoma v februarju.

Počivalšek: Sedaj je že povsem jasno, da so bile obtožbe o masovni korupciji neutemeljene

Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je v odzivu na osnutek sicer še zaupnega poročila računskega sodišča dejal, da je vesel, da se bo zgodba o nabavi opreme končala in razčistila. "Sedaj je že jasno, da so bile obtožbe o masovni korupciji izmišljene in neutemeljene," pravi.  

"Tako poročilo KPK kot osnutek poročila RS govorita o veliki sistemski zmedi, priporočila bodo pomembna za oblikovanje bolj učinkovitega sistema za naprej. Prizadevamo si, da dokažemo, da smo delali korektno in pošteno, s ciljem takoj zagotoviti opremo ZS." 

Zaradi slabega sistema in svetovne nabavne vojne nam je ta nabava uspela, zato sem razočaran nad opozicijo, ki je to zgodbo grdo izkoristila zaradi ambicije po zrušitvi vlade, je še dejal. "Veseli me, da so se izkazale za prazne vse grožnje, da me bo poročilo osebno obremenilo in s tem zlomilo SMC. SMC ostaja trden, stabilen faktor v naši družbi," je sklenil Počivalšek. Na vprašanja novinarjev po izjavi ni odgovarjal. 

Kot so za STA zapisali na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, spoštujejo zahteve in postopke vseh preiskovalnih organov, tudi računskega sodišča. Vsebine osnutka poročila računskega sodišča ne morejo razkrivati, saj je zaupne narave, vse do njegovega končnega sprejema.

Napovedali so, da bodo odgovor na osnutek poročila pripravili in posredovali v časovnem roku, ki ga določa računsko sodišče. Ob tem so izpostavili, da so ves čas postopka kooperativno sodelovali in posredovali prav vse odgovore, ki jih je zahtevalo računsko sodišče. Tudi v prihodnje pa lahko preiskovalne institucije pričakujejo njihovo "polno sodelovanje in odzivnost v smeri preglednega, učinkovitega in odgovornega ravnanja".

Obrambni minister Matej Tonin osnutka poročila danes še ni želel komentirati. Na današnji novinarski konferenci je pojasnil, da bi ga prej rad v celoti prebral. Gre za obsežno poročilo, ki ga je računsko sodišče pripravljalo več mesecev in tudi sami potrebujejo nekaj dni, da ga podrobno preučijo in pregledajo. Na obrambnem ministrstvu so dodali, da osnutek poročila ni javen, zato njegove vsebine ne morejo komentirati.

Podoben je tudi odziv ministrstva za zdravje, kjer so izpostavili, da dokument zaradi svoje obsežnosti terja temeljito preučitev. V tej fazi tako ministrstvo same vsebine osnutka poročila ne more komentirati, bo pa z ostalimi revidiranci pripravilo odziv.

V LMŠ, ki je v prejšnji vladi vodila zdravstveni resor, so danes navedli le, da pri poročilu računskega sodišča niso sodelovali, niso bili vključeni v njegovo pripravo in niso seznanjeni z vsebino, zato ga ne morejo komentirati.

Zavod za blagovne rezerve: Štiri priporočila računskega sodišča smo že izpolnili

Na Zavodu RS za blagovne rezerve so napovedali, da bodo na osnutek revizijskega poročila računskega sodišča o nakupih zaščitne opreme odgovorili v skladu s predvidenimi roki. Kot so pojasnili v odzivu za STA, je zavod dobil štiri priporočila, ki pa so jih z novim vodstvom že vzpostavili in izpolnili.

"Dejstvo je, da covida-19 nismo poznali in je šlo za izredno kritične razmere, v katerih nismo imeli zaščitne opreme, nismo vedeli, katera oprema je nujno potrebna in v kakšnih količinah jo potrebujemo," so v odzivu na osnutek poročila računskega sodišča navedli na zavodu za blagovne rezerve. Dodali so, da so se vsi "z nadčloveškimi napori trudili izvesti vse potrebne aktivnosti, da se zagotovi potrebno zaščitno varovalno opremo in zaščiti življenja državljank in državljanov".

Osnutek poročila sicer za zavod za blagovne rezerve ugotavlja, da je posamezne pogodbe sklepal, še preden so bile znane dejanske potrebe. Po navedbah zavoda je razlog za to preprost. Zavedali so se, da ni osebne varovalne in zaščitne opreme v zadostnih količinah in jasno je bilo, da jo bodo potrebovali. Da se ni izgubljal čas, so po njihovih navedbah sproti sklepali pogodbe za nakup opreme z namenom zagotovitve najnujnejše količine.

Napačna pa je po njihovih trditvah ugotovitev računskega sodišča, da je zavod vodil podatke po vrednosti zalog, in ne po vrsti in količini opreme. Glede tega bodo zaprosili za pojasnilo. "Zavod je vzpostavil dnevno ažuriran in maksimalno transparenten seznam vseh podpisanih pogodb v realizaciji. Na tej podlagi so bile sproti vidne vrednosti zalog in vse količine opreme," so pojasnili.

Osnutek revizijskega poročila sicer tudi ugotavlja, da je v nekaterih primerih odločitve o oddaji javnega naročila sprejel kar uslužbenec zavoda, ki za to ni imel veljavnega pooblastila direktorja zavoda. Zavod tudi ni utemeljil razlogov za sklepanje aneksov neposredno po sklenitvi pogodb oz. še po preklicu epidemije, ko so bile naročene že zadostne količine opreme, po navedbah Dela ugotavlja sodišče.

Da je prihajalo do določenih odklonov, je novo vodstvo zavoda že ugotovilo in tudi ukrepalo, so danes zatrdili na zavodu. Aneksi k pogodbam v času prvega vala epidemije so se po njihovih navedbah sklepali predvsem zaradi sprememb, ki so se dogajale na takrat izredno nepredvidljivem trgu.

Po prihodu v. d. direktorja zavoda Tomija Rumpfa so se z aneksi sanirale razmere, v katere je zavod postavilo prejšnje vodstvo, zoper katerega se je tudi iz teh razlogov ukrepalo tako, kot je bilo novo vodstvo dolžno, pojasnjujejo na zavodu. Aneksi, ki so se sklepali po prihodu novega vodstva, so se po njihovih trditvah vedno sklepali na podlagi poslovne odločitve.

Na dnevnem nivoju se je spremljalo stanje zalog v skladiščih in stanje načrtovanih prihodov opreme na podlagi sklenjenih pogodb, to primerjalo z dnevno izdajo opreme iz Roj in tako načrtovalo, kaj je treba nujno dobaviti, so zagotovili.

Spomnimo

Časnik Delo je pridobil zaupni osnutek revizijskega poročila, ki ga je računsko sodišče poslalo revidirancem. Glavna ugotovitev je, da ravnanje vlade ni bilo učinkovito. A v poročilu naj posebej ne bi bil izpostavljen nihče.  

V poročilu o nakupih zaščitne opreme v prvem valu epidemije je Zavod za blagovne rezerve sklenil 64 pogodb za zaščitno opremo. Revizorji, ki so preverjali učinkovitost nabav, so, kot piše Delo, upoštevali dejstvo, da so bile okoliščine res izredne.  

A kljub temu so ocenili, da nabave niso bile učinkovite, 'saj ni bil vzpostavljen učinkovit sistem ocenjevanja potreb po nujno potrebni opremi'. Računsko sodišče je tako med drugim ugotovilo, da vlada Marjana Šarca v prvem valu do odhoda ni pripravila ustreznih podlag za nujne ukrepe.  

Prav tako so zapisali, da je zaloge zaščitne opreme začelo ministrstvo prvič sistematično spremljati za bolnišnice 19. marca. To pomeni, da se takratni minister za zdravje Aleš Šebeder tega ni lotil, čeprav so o prvih obolelih v Italiji poročali že decembra lani.  

Vlada Janeza Janše se je torej ob nastopu mandata znašla ob praznih skladiščih, vlada Marjana Šarca pa do odhoda ni pripravila ustreznih podlag za nujne nakupe, piše Delo.  

Ob tem v poročilu navajajo, da izvedba ocenjevanja potreb tudi zato ni bila učinkovita, ni bilo vnaprej jasno, kdo določa potrebe, prav tako ni bila določena metodologija za določanje potreb. Rezultat tega pa: posamezni postopki so bili izvedeni neorganizirano, nesistematično in neenotno.  

Ministrstvo za zdravje, v času vodenja Tomaža Gantarja, kot ugotavlja računsko sodišče, je učinkovito spremljajo razvoj bolezni, a se ni dovolj učinkovito odzivalo. Prvi seznami primernih ventilatorjev so bili pripravljeni 18 dni potem, ko je Zavod RS za blagovne rezerve že sklenil pogodbe za 320 ventilatorjev oziroma je do tedaj že oddal večino naročil za zaščitno opremo.  

Ugotovili so tudi, da Gantarjevo ministrstvo ni utemeljijo ocen, da Slovenija potrebuje 400 ventilatorjev. "Ob zmešnjavi, ki jo je podedovala vlada, saj sistem ni dajal učinkovite podlage za ustrezno ravnanje pri nabavah opreme, je vlada nakupe s sklepi tako določala sproti", ugotovitve Računskega sodišča povzema Delo. 

Končno revizijsko poročilo bi utegnilo biti po Veselovih napovedih objavljeno februarja.