Računsko sodišče: zaposleni v UKC Ljubljana ročno izpolnjujejo obrazce in pretipkavajo podatke

Računsko sodišče je v reviziji ugotovilo, da UKC Ljubljana od leta 2011 do konca 2015 ni zagotavljal, da bi informacijska podpora učinkovito podpirala njegovo delovanje. UKC ima razdrobljeno informacijsko okolje z nepovezanimi rešitvami. Prav tako so kupovali informacijske rešitve, ki so jih začeli uporabljati šele čez več let ali pa sploh ne.

Računsko sodišče je pri pregledu poslovanja UKC Ljubljana Ljubljana tudi ugotovilo, da je UKC kupil več informacijskih rešitev, ki so bile deloma ali v celoti razvite posebej zanj in na podlagi znanj njegovih zaposlenih. Hkrati pa so pravice nadgradenj in sprememb informacijskih rešitev ne glede na vlogo UKC pri njihovem nastanku praviloma obdržali zunanji dobavitelji. Zato klinični center ni mogel naročati vzdrževanja in nadgradenj informacijskih rešitev po tistih postopkih javnega naročanja, ki bi mu zagotavljali najugodnejše cene, piše v revizijskem poročilu računskega sodišča.

Odhodki UKC za informacijsko podporo so med letoma 2011 in 2014 predstavljali od 1,3 odstotka do 1,7 odstotka vseh njegovih odhodkov oziroma med 5,5 milijona evrov in 7,7 milijona evrov na leto. Od začetka leta 2011 do konca lanskega maja so skupaj znašali okoli 29,5 milijona evrov. K odhodkom za informacijsko podporo UKC je smiselno dodati še nakupe različne strojne opreme in informacijskih rešitev, ki jih je izvedlo ministrstvo za zdravje in so v tem obdobju znašali nekaj več kot 9,1 milijona evrov, še piše v poročilu.

Ročno izpolnjevali obrazce in pretipkavali podatke

Zaposleni zavoda so morali ročno izpolnjevati številne organizacijske obrazce in pretipkavati podatke. Tudi organizacijske enote zavoda si podatkov o pacientu in njegove medicinske dokumentacije med seboj praviloma niso elektronsko izmenjavale, saj zavod ni pripravil ustreznih organizacijskih pravil za upravljanje dostopov do občutljivih osebnih podatkov.

Poleg tega so se funkcionalnosti nekaterih informacijskih rešitev v UKC podvajale oz. so te podpirale ista področja dela. Po oceni računskega sodišča je posebej veliko oviro učinkovitejšemu delovanju zavoda predstavljala uporaba različnih zdravstvenih informacijskih rešitev, saj zaposleni z ustreznimi pooblastili praviloma niso mogli poiskati podatkov o preteklem zdravljenju svojih bolnikov na drugih organizacijskih enotah.

V več primerih je UKC tudi kupil informacijske rešitve, ki jih je začel uporabljati šele čez več let ali pa jih do zaključka obdobja, na katero se nanaša revizija, še ni začel uporabljati.

Pri zagotavljanju informacijske podpore so se v UKC v veliki meri zanašali na dobavitelje informacijskih rešitev in zunanje izvajalce. Ker pa niso ustrezno upravljali pogodb s partnerji na področju informacijske podpore, te pogosto niso ustrezno ščitile interesov zavoda, ugotavlja računsko sodišče.

Kaj priporoča računsko sodišče?

Računsko sodišču kliničnemu centru med drugim predlag, naj opredeli enotne tehnološke usmeritve, razvije sistem zagotavljanja kakovosti informacijske podpore s preizkušenimi procesi ter standardi razvoja ter zagotovi, da bodo zaposleni organizacijske enote področja za informatiko pravočasno seznanjeni z investicijskimi aktivnostmi, ki zahtevajo njihovo sodelovanje.

Na računskem sodišču UKC priporočajo tudi pripravo notranjih navodil za zajem in hrambo dokumentarnega gradiva v digitalni obliki, ki naj jih bolnišnica v potrditev posreduje Arhivu RS. V novih pogodbah z zunanjimi izvajalci storitev informacijske podpore pa naj klinični center po predlogu računskega sodišča natančno opredeli, katere informacijske rešitve podpora vključuje.