Računsko sodišče zaključilo revizijo nakupa stavbe na Litijski

Vlada še vedno ni določila podrobnejših kriterijev za določitev plačila za vodno pravico, pridobljeno z vodnim dovoljenjem, zaradi česar se predpisana dajatev tudi lani ni vplačevala v državni proračun, so zapisali na računskem sodišču.

Sredstva iz kupnin, pridobljena na podlagi zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, namenjena za sanacijo gospodarstva, spodbujanje in kreditiranje izvoza ter investicije v javni sektor gospodarstva, se niso zbirala na posebnem računu pri ministrstvu, pristojnem za gospodarstvo.

Ministrstvo za finance do konca lanskega leta ni ustanovilo sklada za obnovo in ni odprlo posebnega evidenčnega računa v okviru proračuna, kjer naj bi se ta sredstva zbirala. Ministrstvo je letos sicer odprlo podračun sklada za obnovo ter do tedaj zbrana sredstva preneslo na sklad za obnovo. Vračila naknadnih vplačil v kapital družbe Holding slovenske elektrarne so bila evidentirana kot vrnjeno posojilo, čeprav ni šlo za posojilo, so ugotovljene nepravilnosti nanizali na računskem sodišču.

Nepravilnosti so revizorji odkrili na področju proračunske rezerve, pri izplačilih sredstev splošne proračunske rezervacije, na področju plač, tekočih in investicijskih odhodkov ter transferov. V zvezi s proračunsko rezervo so ugotovili, da o uporabi sredstev rezerve v znesku, ki je presegel dva odstotka razpoložljivih sredstev rezerve, ni odločal DZ s posebnim zakonom.

Sredstva, zagotovljena s sklepom vlade za izvedbo interventnih ukrepov na cestni infrastrukturi zaradi neurij v času do začetka avgusta 2023, niso bila v celoti uporabljena za zavarovanje zdravja in življenja ljudi, premoženja ali okolja niti za preprečevanje nastajanja nadaljnje škode oziroma zagotavljanja drugih osnovnih pogojev v skladu z zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Na več ministrstvih nepravilnosti 

Iz splošne proračunske rezervacije so bila proračunskim uporabnikom zagotovljena sredstva v skupnem znesku 6,67 milijona evrov za namene, ki bi jih bilo mogoče načrtovati, od česar pa se 6,5 milijona evrov nanaša na nakup poslovne stavbe za potrebe pravosodnih organov na Litijski.

Na področju tekočih in investicijskih odhodkov so bile med najpogostejšimi ugotovljene nepravilnosti pri izvajanju postopkov oddaje javnih naročil, ki so bile povezane s kršitvami zakona o javnem naročanju, ugotovljene pa so bile tudi kršitve zakona o javnih financah, predvsem v zvezi z neustreznim načrtovanjem nakupa omenjene stavbe na Litijski cesti v Ljubljani, nespoštovanjem načel učinkovitosti in gospodarnosti v zvezi z nakupom te poslovne stavbe in nakupom 10.000 prenosnih računalnikov.

Glede nakupa 10.000 prenosnih računalnikov so revizorji izpostavili, da vlada ni sprejela predpisa, s katerim bi uredila upravljanje mehanizma in način uresničevanja pravice do izposoje računalniške opreme.

Nepravilnosti na področju transferov so ugotovili predvsem v zvezi z neizvajanjem nadzora nad poslovanjem pravnih oseb oziroma nad izvajanjem njihovih odobrenih programov. Ministrstvo za zdravje je lani sicer že pričelo izvajati nekatere aktivnosti za izboljšanje nadzora nad dodelitvijo sredstev Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, a nadzor nad izplačili teh sredstev ter preveritev upravičenosti obračunanih sredstev na mesečnih zahtevkih pred njihovim izplačilom še vedno nista bila zadovoljiva.

Tudi ministrstvo za vzgojo in izobraževanje lani še vedno ni izvajalo ustreznega nadzora nad izplačili sredstev posrednim proračunskim uporabnikom. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije še ni zagotavljalo pravočasnega nadzora nad pogodbenimi obveznostmi Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS oziroma Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.

Nepravilnosti glede podeljevanja koncesij za opravljanje gospodarske javne službe linijskih prevozov potnikov v notranjem cestnem prometu tudi v letu 2023 še niso bile odpravljene.

Računsko sodišče je revidiralo predlog zaključnega računa proračuna za leto 2023 in pravilnosti izvršitve državnega proračuna o predlogu splošnega dela zaključnega računa za leto 2023. Mnenje s pridržkom je izreklo tudi o pravilnosti izvršitve državnega proračuna.

Revizorji odzivno poročilo zahtevajo od ministrstva za vzgojo in izobraževanje, medtem ko so vladi in ministrstvom izdali več priporočil.

Odziv predsednika vlade

V kabinetu predsednika vlade so v odzivu na izdano revizijsko poročilo zapisali, da je vlada kot revidiranka v postopku revizije ravnala skladno z zakonom o računskem sodišču in zakonom o javnih financah ter na ugotovitve računskega sodišča podala dopolnitve. "Računsko sodišče je v končnem poročilu oblikovalo priporočila, ki jih morajo pristojni organi preučiti in upoštevati v nadaljnjih postopkih," so še dodali.

V letu 2023 je bilo realizirano 13 milijard evrov prihodkov in 15,3 milijarde evrov odhodkov. Realizirani proračunski primanjkljaj je znašal 2,3 milijarde evrov in je predstavljal 3,7 odstotka bruto domačega proizvoda. Konec leta 2023 je dolg državnega proračuna znašal 39,8 milijarde evrov, kar je bilo za dve milijardi več kot konec leta 2022, delež dolga v BDP pa se je v tem obdobju s 66,4 znižal na 63,1 odstotka.

Nakup stavbe na Litijski 

Računsko sodišče tako v poročilu ugotavlja, da ministrstvo za pravosodje nakupa poslovne stavbe za potrebe pravosodnih organov pri pripravi proračuna za leto 2023 ni načrtovalo, a je kljub temu začelo izvajati aktivnosti v zvezi z morebitnim nakupom stavbe. Junija lani je prav tako objavilo poziv za informativno zbiranje ponudb, v katerem je celo navedlo, da je rok za prevzem prostorov 30. oktober 2023, čeprav zanje takrat ni imelo zagotovljenih sredstev in investicijske dokumentacije. Sredstev niso načrtovali niti z rebalansoma, sprejetima maja 2023 in avgusta 2023.

Tako je bilo 6,5 milijona evrov od skupaj skoraj 7,7 milijona evrov, kolikor jih je vlada zagotovila za nakup stavbe, zagotovljenih s prerazporeditvijo sredstev iz splošne proračunske rezervacije, čeprav za takšno prerazporeditev ni bilo podlage, saj v navedenem primeru ni šlo za namen, ki ga pri pripravi proračuna ne bi bilo mogoče načrtovati, ugotavljajo revizorji in ministrstvu za pravosodje očitajo, da je ravnalo v nasprotju z določbami zakona o javnih financah.

Računsko sodišče opozarja tudi, da ministrstvo ni izkazalo, da je pred sklenitvijo pogodbe pripravilo analizo oz. primerjavo med dvema ustreznima prejetima ponudbama, s katero bi lahko upravičilo oz. utemeljilo izbiro ponudbe, za katero se je odločilo.

Ministrstvo je ravnalo tudi v nasprotju z zakonom o državnem odvetništvu, saj pred sklenitvijo pogodbe ni pridobilo mnenja državnega odvetništva. Omenjeni zakon namreč določa, da mora državni organ predhodno pridobiti mnenje državnega odvetništva v zadevah, ki se nanašajo na varstvo premoženjskih in drugih pravic ter interesov države, v katerih je vrednost predmeta več kot 100.000 evrov.

Pravosodno ministrstvo, ki je na ministrstvo za finance podalo prošnjo za odobritev izjeme pri uvrstitvi novega projekta v proračun, po ugotovitvah državnih revizorjev pri tem tudi ni ravnalo skladno s pravilnikom o izvrševanju proračuna, ki določa, da mora predlagatelj gradivo v mnenje poslati 20 dni pred sejo vlade, na kateri bo gradivo predvidoma obravnavano.

Tudi finančno ministrstvo je ravnalo v nasprotju s pravilnikom

V delu poročila ugotovitve računskega sodišča letijo tudi na ministrstvo za finance, ki je k omenjeni prošnji podalo pozitivno mnenje, kljub temu da pogoji za to niso bili izpolnjeni, saj so večje spremembe načrta razvojnih programov dovoljene le do 17. oktobra v tekočem letu. Tudi finančno ministrstvo je tako ravnalo v nasprotju s pravilnikom o izvrševanju proračuna, ki med drugim določa, da ministrstvo za finance oz. direktorat za proračun preveri skladnost s predpisi ter skladnost finančnih podatkov z veljavnim proračunom, izhaja iz revizijskega poročila.

Računsko sodišče ugotavlja, da je bilo 6,5 milijona evrov zagotovljenih s prerazporeditvijo sredstev iz splošne proračunske rezervacije, čeprav za takšno prerazporeditev ni bilo podlage, saj v navedenem primeru ni šlo za namen, ki ga pri pripravi proračuna ne bi bilo mogoče načrtovati.

Na ministrstvu za finance pa medtem v odzivu vztrajajo, da temu ni bilo tako. Poudarili so, da gre pri ocenah o tem, kaj je nepredviden namen, v danem primeru za presoji dveh organov – ministrstva in računskega sodišča – ki pa opravljata dve različni nalogi. "Ministrstvo za finance je zavezano zagotavljanju izpolnjevanja vsakokratnih potreb državljanov, državnih organov ter institucij in svoje vsakokratne odločitve oblikuje v skladu z realnimi proračunskimi zmožnostmi in predlogi posameznih resorjev," so poudarili.

Ob tem so navedli, da so ob pregledu revizij v zadnjih 14 letih ugotovili, da je bilo neskladje med tem, kar je ministrstvo prepoznalo kot nepredviden namen in kje mu je računsko sodišče pri tem oporekalo, ugotovljeno pri odločitvah vseh vlad v tem obdobju.

Nadalje v pojasnilih, ki so jih podali tudi računskemu sodišču, na ministrstvu za finance navajajo, da jih je ministrstvo za pravosodje z odločitvijo, da je ponujena stavba na Litijski ustrezna ter da se nakup izkazuje kot smotrn in gospodaren, seznanilo po sprejemu drugega rebalansa v letu 2023. Zato je ministrstvo za finance na predlog pravosodnega ministrstva vladi predlagalo prerazporeditev proračunskih sredstev.

Ob tem so izpostavili, da zakon o javnih financah izrecno ne opredeljuje termina "nepredviden namen". Zato menijo, da bi moralo računsko sodišče v svojih ugotovitvah "napolniti vsebino tega pravnega standarda" ter pri tem opraviti celovito presojo vseh okoliščin. "V obravnavanem razkritju računsko sodišče tega ni storilo in je zgolj zatrjevalo, da v navedenem primeru ni šlo za namen, ki ga pri pripravi proračuna ne bi bilo mogoče načrtovati," izpostavljajo na finančnem ministrstvu.

Ob očitkih o kršenju pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna, ki med drugim določa, da so večje spremembe načrta razvojnih programov dovoljene le do 17. oktobra v tekočem letu, pa poudarjajo, da so omenjeni roki le instrukcijski z namenom zagotavljanja pravočasnega in pravilnega izvajanja proračunskih postopkov. "Gre torej za procesne roke, ki zadevajo notranjo organizacijo dela (učinkovitejše delovanje) državne uprave, neposrednih posledic pa ne morejo povzročiti, saj nimajo podlage v materialnem zakonu, prav tako pa za zamudo niso predvidene sankcije," pojasnjujejo.

Cilj postavljenega roka je tako po njihovih navedbah predvidljivost izvrševanja proračuna ob koncu leta, kar pa ne more pomeniti, da bi se v letih, ko ni dvoma, da načrtovani saldo državnega proračuna ne bo prekoračen, omejevalo proračunske uporabnike pri izvajanju projektov, še posebej, če so predstavljeni kot nujno potrebni in gospodarni.

Prav tako na ministrstvu za finance poudarjajo še, da o prerazporeditvi sredstev iz proračunske rezervacije odloča vlada na predlog ministrstva za finance, sredstva pa se razporedijo v finančni načrt uporabnika.

Osumljeni naj bi si pridobili najmanj 3,4 milijona evrov protipravne premoženjske koristi

Ministrstvo za pravosodje je stavbo na Litijski kupilo od Sebastjana Vežnaverja, ki je za stavbo leta 2020 odštel 1,7 milijona evrov, sodna cenilka gradbene stroke in nepremičnin pa je stavbo, preden jo je kupil Vežnaver, ocenila na 2,9 milijona evrov. Ministrstvo pred nakupom ni naročilo preverbe cene stavbe, ampak je sprejelo cenitev, ki jo je naročil Vežnaver. Cenitev stavbe, ki jo je naročilo državno odvetništvo, pa je aprila pokazala, da je tržna ocenjena vrednost stavbe na dan sklenitve kupoprodajne pogodbe znašala šest milijonov evrov.

Nakup stavbe na Litijski preiskuje Nacionalni preiskovalni urad (NPU). Marca in maja so kriminalisti zaradi suma zlorabe položaja opravili več hišnih preiskav, osumljeni naj bi si pridobili najmanj 3,4 milijona evrov protipravne premoženjske koristi.

Posel pa je terjal tudi politične posledice, s čela ministrstva je morala odstopiti tedanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, afera pa je močno zamajala tudi koalicijsko SD, katere članica je bila.

Katičeva pozvala k premisleku o organizaciji vodenja investicij

Računsko sodišče je pričakovano potrdilo ugotovljene nepravilnosti pri nakupu stavbe in nekatere še podrobneje izpostavilo, je končne ugotovitve pospremila ministrica za pravosodje Andreja Katič. Meni, da bo treba premisliti o organizaciji vodenja tako zahtevnih investicij.

Katičeva, ki je vodenje ministrstva prevzela po odstopu Švarc Pipanove (ta je odstopila ravno zaradi afere ob omenjenem nakupu stavbe na Litijski), pričakuje, da bodo organi odkrivanja in pregona čim prej opravili svoje delo. "Seveda pričakujem tudi pojasnila sodelavcev in sodelavk glede ugotovitev računskega sodišča," je navedla.

"Osebno pa menim tudi, da se je prehitro in ne dovolj premišljeno sprejela odločitev, da se prekinejo postopki, povezani z izgradnjo nove sodne stavbe, da se namesto racionalizacije objekta prostorska problematika sodišč rešuje z nakupi razpršenih objektov po Ljubljani. Analiza, ki je predlagala tovrstno rešitev, je namreč zaustavila vse dotedanje naloge, ki so bile izvedene in pri katerih so sodelovali tako predstavniki sodstva, ministrstva ter zunanje javnosti," je dodala Katičeva.

Hkrati pa meni tudi, da področje vodenja tako zahtevnih investicij terja tudi premislek o organiziranosti izvajanja tovrstnih nalog, "saj predstojnik upravičeno pričakuje od sodelavcev poznavanje postopkov, pa se je v tem primeru izkazalo, da temu ni tako".

Stranka Vesna ob razkritjih zahteva strožjo zakonodajo za funkcionarje

Vesna - zelena stranka je ob zadnjih ugotovitvah računskega sodišča zaskrbljena nad sistemsko netransparentnostjo in koruptivnostjo ključnih akterjev - ne le v dotični zadevi, pač pa v politiki upravljanja z javnimi sredstvi zadnjih 30 let. 

"Čas je, da pristojni organi ukrepajo ter da se primer zaključi z ustreznimi sankcijami za vse vpletene kot tudi strožjo zakonodajo za javne funkcionarje, ki na ključnih položajih ne sme pustiti prostora za posameznike/ce, ki so vpleteni/e ali celo obsojeni/e za kazniva dejanja," so pozvali.