Računsko sodišče Občini Bohinj predlaga, da uveljavi ničnost pogodbe za Kramarjev lokal

Nekdanji bohinjski župan in aktualni državnozborski poslanec Franc Kramar ima skupaj z ženo že vrsto let v najemu gostinski lokal ob Bohinjskem jezeru, ki je bil v lasti občine. Leta 2013 pa je njegova žena, ki je bila vpisana kot najemnica, postala večinska lastnica lokala. Občinski svet je namreč priznal njena 25-letna vlaganja v lokal in stvarni vložek pretvoril v lastniški delež.

Politični nasprotniki so Kramarju v preteklosti večkrat očitali nepravilnosti glede omenjenega gostišča in zahtevali tudi razveljavitev oziroma ničnost pogodbe. Nekateri občinski svetniki so zoper njega zaradi aneksa, ki je njegovi ženi omogočil pridobitev deleža v občinskem gostišču, vložili tudi kazensko ovadbo. Vendar je tožilstvo leta 2017 ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja napeljevanja k zlorabi uradnega položaja ali uradnih pravic zavrglo.

Zadevo je v reviziji poslovanja pod drobnogled vzelo tudi računsko sodišče. Ocenilo je, da je bil priznani znesek investicijskih vlaganj najemnika v višini 120.000 evrov v cenilnem poročilu določen previsoko in ni odražal dejanske vrednosti nepremičnine. Občina pa je na podlagi te cenitve sodnega izvedenca najemniku pripisala 52,5-odstotni lastniški delež.

Občina je po negativnem mnenju računskega sodišča pridobila pravno mnenje, ali bi lahko uveljavila ničnost sklenjene pogodbe o priznanju solastniškega deleža na nepremičnini zaradi investicijskih vlaganj najemnika. Iz mnenja izhaja, da v tem primeru ni razlogov za ničnost oziroma da bi o ničnosti lahko govorili le v delu solastninskega deleža, ki presega 50 odstotkov, torej v delu 2,5 odstotka, zato je možnost uspeha v morebitni pravdi vprašljiva. Občina je mnenju sledila in tožbe ne bo vložila.

'Samo z ničnostjo bi bilo vzpostavljeno stanje, kot ga je zakon, ki ga je občina s svojim ravnanjem kršila, želel doseči'

Računsko sodišče je ukrep občine ocenilo kot zadovoljiv, saj je pridobila omenjeno pravno mnenje. S tem je izkazala, da je preverila možnosti za uveljavljanje ničnosti sklenjene pogodbe. Ne glede na to pa je sodišče v porevizijskem poročilu opozorilo, da po njegovem mnenju pridobljeno pravno mnenje ne upošteva vseh vidikov dejanskega stanja. Na sodišču menijo, da glede na okoliščine tega primera obstajajo razlogi za uveljavljanje ničnosti in da bi jih občina morala uveljavljati.

"Samo z ničnostjo bi bilo namreč vzpostavljeno takšno stanje, kot ga je zakon, ki ga je občina s svojim ravnanjem kršila, želel doseči oziroma preprečiti, torej da ne bi prišlo do razpolaganja z občinskim premoženjem na način, ki ni dovoljen," so zapisali na računskem sodišču in občino opozorili, da je pridobila zgolj eno pravno mnenje, kar pa še ne pomeni, da bi se ta stališča potrdila tudi v drugih postopkih. Zato občino pozivajo, da ponovno razmisli o nadaljnjih ukrepih glede uveljavljanja ničnosti pogodbe.

Kar se tiče popravljalnih ukrepov za odpravo ostalih ugotovljenih nepravilnosti poslovanja občine, računsko sodišče v porevizijskem poročilu ugotavlja, da so bili zadovoljivi. Občina je med drugim pripravila opise poslovnih procesov priprave predloga občinskega proračuna, zaključnega računa, prodaj nepremičnega premoženja in oddaj prostorov v najem ter javnega naročanja. Spremenila je tudi pravilnik o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest.