Računsko sodišče: Izredni ukrepi Banke Slovenije v sanaciji bank na neustreznih podlagah

Poročilo računskega sodišča o izvajanju nadzorstvene funkcije Banke Slovenije po mnenju centralne banke presega pristojnosti sodišča in posega v njeno neodvisnost, zato so pred časom vložili zahtevo za presojo ustavnosti zakonskih določb, ki to sodišču omogočajo. "Danes objavljeno poročilo je potrdilo upravičenost naših opozoril," so poudarili.

"V Banki Slovenije smo se oktobra odločili, da z vlogo za presojo ustavnosti ponovno zaščitimo neodvisen položaj, ki nam ga zagotavljata slovenska ustava in pogodba o delovanju EU. Ustavno sodišče o naši vlogi še ni odločilo, zato danes objavljenega poročila računskega sodišča podrobneje ne bomo komentirali," so zapisali v odzivu.

Kot so spomnili, je v zadnjih dveh letih v Banki Slovenije potekala revizija računskega sodišča o izvajanju nadzorstvene funkcije Banke Slovenije. "V Banki Slovenije smo pred časom že opozorili, da se ta izvaja tako, da posega v neodvisnost Banke Slovenije, na kar smo opozorili tudi računsko sodišče," so dodali.

Ob tem pa so vnovič opozorili, da so bili vsi dosedanji poskusi rešitve odprtih vprašanj v povezavi s sanacijo bank neuspešni, zato še vedno ni omogočena možnost primernega sodnega varstva vsem udeležencem v procesih sanacije. "V Banki Slovenije menimo, da le sodno varstvo lahko zagotovi ustrezno rešitev teh odprtih vprašanj," so zatrdili.

Dosedanje rešitve so pogosto porajale pravna vprašanja, vodile so v presojo njihove skladnosti z ustavno ureditvijo in tožbo proti državi na Sodišču EU. "Enako velja za danes objavljeno poročilo računskega sodišča, ki je po našem mnenju narejeno na način, ki ni skladen s slovensko ustavno ureditvijo. Vse to bremeni poslovanje Banke Slovenije in krni ugled države v mednarodni skupnosti, hkrati pa tudi ovira izvedbo sodnih postopkov," so poudarili.

Ker so v Banki Slovenije zavedajo pomembnosti čimprejšnje celovite ureditve odprtih vprašanj, ki bo skladna s slovenskim pravnim redom in pravom EU, je na njihovo pobudo začela delovati neodvisna skupina pravnih strokovnjakov, katere cilj je oblikovanje predlogov za celovito ureditev odprtih vprašanj, so spomnili.

Računsko sodišče: Banka Slovenije ni uspela zagotoviti dokazil

Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je pojasnil, da jim Banka Slovenije ni uspela zagotoviti dokazil, ki bi pojasnila, ali je bil finančni položaj bank res takšen, da so bili izrečeni ukrepi za sanacijo bank v letih 2013 in 2014 v celoti ustrezni.

"Ocena višine kapitala bank, predvsem v letu 2013, je bila opravljena na podlagi rezultatov pregleda kakovosti sredstev (AQR), pri katerih pa ugotavljamo tveganje glede izračunov dodatno potrebnih slabitev, saj ni bilo mogoče potrditi upoštevanja zahtev, ki sicer veljajo za poslovanje bank," je poudaril Vesel.

Banka Slovenije ob izreku ukrepov za sanacijo bank po njegovih besedah ni razpolagala s celotno dokumentacijo izvajalcev teh pregledov, ki bi bile podlaga za izrek tako vrste kot obsega izrečenih ukrepov. "Iz teh razlogov, ki jih opisujemo na 400 straneh revizijskega poročila, ne moremo potrditi, da so bili ukrepi glede prenehanja kvalificiranih obveznosti nujno potrebni v takšnem obsegu," je izpostavil.

Kot je računsko sodišče zapisalo v danes objavljenem poročilu, katerega vsebina je v večini zakrita, je Banka Slovenije nezagotavljanje minimalnega kapitala posamezne banke utemeljila na podlagi ocen finančnega položaja bank prek ugotovitve negativnega računovodskega kapitala. Tega, ali so bile pri pripravi ocene upoštevane zahteve, ki glede načina oblikovanja oslabitev izhajajo iz sklepa o ocenjevanju izgub, vključujoč skladnost z mednarodnimi računovodskimi standardi, revizorji niso mogli potrditi ali ovreči.

"Zato ne moremo z gotovostjo potrditi ali ovreči, da je ugotovljena višina negativnega kapitala bank predstavljala objektivno ugotovljen dejstvo o finančnem položaju bank, pri katerem bi bile v celoti upoštevane zahteve sklepa o ocenjevanju izgub in mednarodnih računovodskih standardov glede oblikovanja oslabitev," so zapisali revizorji.

Prav tako niso mogli potrditi ali ovreči tega, ali je bil postopek pridobitve ocene vrednosti sredstev banke ob predpostavki nedelujočega podjetja in s tem zagotovila, da upnik zaradi prenehanja kvalificiranih obveznosti banke ne bo utrpel večje izgube, kot bi jo v primeru stečaja, izpeljan ob upoštevanju ustreznih zahtev.

"Hipotetična likvidacijska vrednost banke je neposredno izhajala iz ocene izkaza finančnega položaja banke, za to oceno pa nismo mogli z gotovostjo ne potrditi ne ovreči, da je bila pripravljena upoštevaje zahteve sklepa o ocenjevanju izgub, vključno z zahtevano skladnostjo vrednotenj zavarovanj z nepremičninami z mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti in skladnostjo ocenjenih dodatno potrebnih slabitev z računovodskimi standardi," so zapisali.

Med drugim so ugotovili, da je Banka Slovenije izvajalce AQR in stresnih testov izbrala s pogajanji brez predhodne objave, tega postopka pa ni ustrezno utemeljila. Metodologija za izvedbo AQR ob podpisu pogodbe ni bila določena, prav tako ni bila formalno predpisana enotna definicija nedonosnih terjatev. Tako ni jasno, ali so jo nato izvajalci dejansko uporabili pri podrobnejših merilih za razvrščanje terjatev. "Ta merila pa so dopuščala velik vpliv lastne presoje posameznih ocenjevalcev glede nedonosnosti terjatev," so navedli.

Na rezultate AQR in stresnih testov, ki so bili podlaga za sanacijo posamezne banke, je vplivala tudi cenitev vrednosti nepremičnin, ki so bile posamezni banki dane v zavarovanje. "Te niso bile opravljene na način, da bi jih bilo mogoče na zanesljiv način uporabiti za namene izdelave ocene finančnega položaja," so ugotovili.

Banka Slovenije nato izrekla dokapitalizacijo bank v višini 3,6 milijarde evrov. "Ta pa je bila po našem mnenju izračunana na izrazito konzervativnih predpostavkah," je poudaril Vesel. Kot je spomnil, so bili obremenitveni testi pripravljeni na podlagi zelo slabih makroekonomskih scenarijev.

"Vse to in ocenjena vrednost prenosa terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank je vodilo k visoki dokapitalizaciji, ki je predstavljala državno pomoč, kar je v praksi pomenilo, da se je država zavezala za prodajo bank ali deležev v zelo kratkem roku. Težava je, da si do prodaje država ni mogla povrniti morebiti preveč vloženih sredstev, ker se negativni scenariji niso uresničili," je sklenil Vesel.

Glede nadzora nad bankami je računsko sodišče ocenilo, da je Banka Slovenije imela sprejete strateške dokumente ter načrte izvajanja nadzora, vendar so bili ti v delu, ki se nanaša na izvajanja nadzora, zelo skopi, letni plani pa precej splošni in neenotni. "Nadzornikom so bile omogočene precej široke pristojnosti glede samostojnosti odločanja o načrtovanju nadzorniških pregledov," so navedli revizorji.

Banka Slovenije do leta 2013 po njihovih ugotovitvah ni uporabila ukrepov nadzora, strožjih od odredbe o dodatnih ukrepih. Njena praksa glede stopnjevanja ukrepov ni bila enotna. Tako ni vedno ravnala skrbno in enotno, prav tako ni enotno izvajala svoje pristojnosti ukrepanja proti odgovornim osebam bank.

Mali delničarji: Razkritje računskega sodišča je strokovni argument za izvensodno poravnavo

"Razlaščeni delničarji in obvezničarji saniranih bank tudi po šestih oz. sedmih letih ne smejo videti vseh izračunov in pravnih podlag, na katerih je Banka Slovenije utemeljila izredne ukrepe in zahtevala slabitve kreditov in vrednosti nepremičnin," so v odzivu na danes objavljeno poročilo izpostavili v Društvu Mali delničarji Slovenije. Računsko sodišče so pozvali, naj celotno besedilo naloži v varno sobo, da bodo do njega lahko dostopali tudi razlaščenci.

Ob tem so ga pozvali še, naj nepočrnjeno kopijo poročila nemudoma izroči tudi ustavnemu sodišču in DZ. "Glede na dejstvo, da ustavno sodišče presoja o določbah zakona, ki bi omogočil učinkovito pravno sredstvo za uveljavljanje morebitnih odškodnin za razlaščene imetnike delnic in obveznic, je mnenje računskega sodišča za presojanje sanacije in popravnih ukrepov bistveno za ustavne sodnike," so ocenili.

DZ pa naj po njihovem nepočrnjeno kopijo dobi zato, ker je potrjeval ukrepe sanacije, zakon o učinkovitem pravnem sredstvu in napotitev računskega sodišča v pregled Banke Slovenije. "S tem si bodo poslanci lahko ustvarili svoje mnenje pred morebitnimi popravki zakonodaje ali drugim načinom rešitve tega problema," so dodali v Društvu Mali delničarji Slovenije.

Ob tem se sprašujejo, kdaj bo specializirano državno tožilstvo obravnavalo in sprejelo odločitev glede kazenske ovadbe Nacionalnega preiskovalnega urada, ki jo je podal decembra 2018 zoper nekdanje vodilne Banke Slovenije. "V tej ovadbi je izrecno opisano in obrazloženo, da je Banka Slovenije vedoma neresnično predstavila dejansko pozitiven kapital NLB za negativnega, da bi s tem omogočila razlastitev podrejenih upnikov NLB," so zapisali.

V društvu so znova pozvali, naj se spor reši s poravnavo. "Glede na navedbe računskega sodišča je na mestu naša pobuda, da se pristopi k sklenitvi izvensodne poravnave ali pa se ustanovi poravnalna shema. V ta namen se omogoči denarno izplačilo ali izplačilo v obveznicah, plačnik pa naj bo Banka Slovenije ali v njenem imenu država," so vnovič predlagali in spomnili, da bi po njihovem predlogu poravnavo lahko sklenili le znani imetniki.