To so glavne ugotovitve o računalniški in informacijski pismenosti, ki so jih posredovali z ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Kot so spomnili, so leta 2013 učenci iz Slovenije dosegli 511 točk. V letu 2023 so bile pri računalniški in informacijski pismenosti od Slovenije uspešnejše evropske države: Češka, Danska, Belgija (flamski del), Portugalska, Latvija, Finska, Avstrija, Madžarska, Švedska, Norveška (9. razred), Nemčija, Slovaška, Francija, Španija, Luksemburg in Italija. 

Pod povprečjem pri računalniškem mišljenju 

EU si je zadala cilj, po katerem bi moral biti delež osmošolcev z nizkimi dosežki pri digitalnih znanjih in veščinah do leta 2030 manjši od 15 odstotkov, pojasnjujejo na ministrstvu. Doseganje zastavljenega cilja spremlja z rezultati raziskave ICILS, pri čemer so učenci in učenke z nizkimi dosežki tisti, ki ne dosegajo druge zahtevnostne ravni pri računalniški in informacijski pismenosti.  V ICILS 2023 nobena od sodelujočih držav oz. izobraževalnih sistemov iz EU ni dosegla te ciljne vrednosti. Učencev z nizkimi dosežki je v Sloveniji 51 odstotkov. Delež učencev, ki dosegajo drugo zahtevnostno raven, se je v Sloveniji, primerjaje z letom 2013, zmanjšal za skoraj 15 odstotnih točk. Učenci iz Slovenije so pri računalniškem mišljenju ICILS 2023 v povprečju dosegli 448 točk, kar je pod mednarodnim povprečjem. 

Skoraj v vseh državah, vključno s Slovenijo, so dekleta dosegla višji dosežek pri računalniški in informacijski pismenosti od fantov (v Sloveniji dekleta 497 točk in fantje 471 točk). V obdobju med letoma 2013 in 2023 se razkorak med spoloma ni bistveno spremenil. Razlik med spoloma pri računalniškem mišljenju v večini držav, vključno s Slovenijo, ni, v mednarodnem povprečju pa so nekoliko uspešnejši fantje. 

Slovenski starši manj omejujejo uporabo zaslonov 

V Sloveniji je, v primerjavi z mednarodnim povprečjem, manj osmošolcev in osmošolk, ki računalnike uporabljajo v šoli ali izven nje za šolsko delo vsak dan. Obenem je delež slovenskih osmošolk in osmošolcev, ki izven šole vse dni v tednu uporabljajo računalnik za druge namene, višji od mednarodnega povprečja. Po poročanju učenk in učencev, slovenski starši manj kot starši v drugih državah omejujejo njihovo uporabo zaslonov – delež učenk in učencev v Sloveniji, ki so poročali, da za uporabo zaslonov na šolske dni ter za vikende in praznike sploh nimajo omejitev s strani staršev, je pod mednarodnim povprečjem, še izpostavljajo na ministrstvu. 

Slovenski ravnatelji odgovarjajo, da so šole relativno dobro opremljene z računalniško opremo, tudi učitelji poročajo, da so zadovoljni s tehnično podporo, dostopom do digitalnih učnih virov (npr. programska oprema, aplikacije), vendar pa je po poročanju učenk in učencev uporaba IKT pri pouku podpovprečna pri vseh predmetnih področjih. Tudi odgovori učenk in učencev kažejo, da so se precej znanj in veščin digitalne pismenosti naučili izven šole. Poudarili so tudi, da so razlike v dosežkih računalniške in informacijske pismenosti ter računalniškega mišljenja med slovenskimi šolami precej manjše od razlik v dosežkih med učenci in učenkami znotraj šol oz. oddelkov. 

Minister za vzgojo in izobraževanje napovedal ukrepe za izboljšanje informacijske in računalniške pismenosti

Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je ob razgrnitvi rezultatov že napovedal ukrepe za izboljšanje stanja na področju računalniške in informacijske pismenosti, saj si, kot je poudaril, ni moč predstavljati sodobnega izobraževalnega sistema, ki ne bi stremel k zagotavljanju temeljnih digitalnih kompetenc vsem vključenim v izobraževanje. "Rezultati nudijo priložnost za poglobitev v nadaljnje raziskovanje, da bi natančneje razumeli morebitne povezanosti, vzroke in razlage ter na podlagi teh tudi ustrezno ukrepali," je dejal minister Logaj in med drugim omenil prihajajočo prenovo učnih načrtov, kjer bo poudarek na pristopih, ki bodo učence spodbudili k razvoju veščin za reševanje kompleksnejših problemov. 

"V prenovi učnih načrtov, ki je v teku, so načrtovani konkretni cilji s področja digitalnih kompetenc, ki naj bi bili umeščeni v vse predmete. Poleg tega bodo prenovljena tudi didaktična priporočila in učni načrti s področja računalništva in informatike, ki se niso spremenili že dve desetletji. To hkrati pomeni, da je treba za uvajanje prenovljenih učnih načrtov najprej navdušiti in usposobiti ravnatelje ter učitelje. Lahko povem, da že tečejo priprave za programe usposabljanja učiteljev in ravnateljev za uvajanje teh prenovljenih učnih načrtov," je še sklenil minister Logaj in dodal, da bodo našteti ukrepi in aktivnosti zagotovo pripomogli k boljšim rezultatom v prihodnosti.  

O raziskavi

Mednarodna raziskava računalniške in informacijske pismenosti ICILS, ki poteka pod okriljem Mednarodnega združenja za vrednotenje izobraževalnih dosežkov IEA (International Association for the Evaluation of Educational Achievement) že tretjič v obdobju desetih let prinaša primerjalne podatke o računalniški in informacijski pismenosti osmošolcev in osmošolk. Slovenija je v raziskavi sodelovala drugič. Raziskava računalniško pismenost razume kot sposobnost posameznika, da uporablja računalnik za raziskovanje, ustvarjanje in sporazumevanje, da lahko učinkovito sodeluje doma, v šoli, na delovnem mestu in v družbi. S posebnim modulom so bili v raziskavi merjeni tudi dosežki učencev in učenk iz računalniškega mišljenja, ki se nanaša na sposobnost posameznika, da prepozna vidike problemov iz resničnega sveta, da razvije ter vrednoti algoritemske rešitve teh problemov, ki so primerni za računalniško obravnavo.

Osnovni namen raziskave ICILS je preverjanje računalniške in informacijske pismenosti učencev in učenk osmih razredov, s posebnim modulom pa je raziskava preverjala tudi računalniško mišljenje. ICILS je prva in edina mednarodna raziskava, ki meri prav računalniško in informacijsko pismenost, in ne uporablja računalnika zgolj za merjenje drugih pismenosti. Raziskava poroča o dosežkih učencev, ki naloge rešujejo v avtentičnem okolju z uporabo računalnikov. Da bi bilo mogoče razumeti razlike v računalniški in informacijski pismenosti ter računalniškem mišljenju in jih mednarodno primerjati, raziskava zbira tudi podatke o širših šolskih ter zunajšolskih kontekstih, v katerih se pogosto razvijajo tovrstna znanja in veščine. 

V raziskavi je sodelovalo 34 držav oz. izobraževalnih sistemov ter ena referenčna udeleženka (Severno Porenje Vestfalija). V Sloveniji je v raziskavi sodeloval reprezentativni vzorec: 169 osnovnih šol s 170 oddelki. Skupno je bilo udeleženih 3.318 osmošolcev in osmošolk, 2.337 učiteljev in učiteljic, ki poučujejo v 8. razredih, 161 ravnateljev in ravnateljic osnovnih šol ter 168 IKT koordinatorjev in koordinatoric na šolah, so pojasnili na ministrstvu.