"Ne strinjam se, da je Hrvaška s svojo odločitvijo kršila mednarodna pravila. Mi mislimo, dokler ne bo dejansko, ne politično, dokazano nasprotno, da je sprejetje takšne odločitve stvar hrvaške pravice," je za četrtkovo oddajo Trenja dejal Račan.
Na vprašanje, zakaj se ni Hrvaška o razglasitvi ERC dogovorila s sosednjimi državami, je Račan dejal, da so pogovori bili, vendar s slovenske strani ni bilo vedno tudi pristanka na pogovore. "Mi smo ponujali razgovore na višji ravni od strokovnjakov, toda do teh pogovorov ni prišlo. Vztrajali so pri ravni strokovnjakov," je pojasnil hrvaški premier in dodal, da bo Hrvaška v letu, dokler odločitve ne bo začela izvajati, nadaljevala pogovore s sosedami.
Kot je poudaril, bo ta čas dobra priložnost, da strani razčistita mnoga sporna in odprta vprašanja, ki so sedaj po hrvaškem mnenju napačno postavljena, in da se pokaže, da odločitev o razglasitvi ERC nikogar ne napada, ne ogroža nikogaršnjega interesa, niti slovenskega, ne ogroža svobodnega prehoda ladij, ki gredo v Slovenijo. Odločitev bo pokazala, da niti slovenski ribolovni interesi niso ogroženi. "Zato se jaz sedaj malo smejim, ko govorim o tej odločitvi in o nekakšnih škodljivih učinkih. Spadam med tiste, ki menijo: malo potrpimo. To obdobje bo marsikaj razčistilo in postavilo stvari na svoje mesto in, prepričan sem, dedramatiziralo ta problem," je dejal Račan.
Hrvaški premier je navedbe, da je sabor z odločitvijo o razglasitvi ERC prejudiciral mejo na morju, označil za netočne. "To je razlaga slovenske strani, ki ni korektna do naše odločitve. Precizno rečeno, mi se s to odločitvijo ne dotikamo meje. Toda zavedamo se, da ostaja vprašanje meje. Jaz sem v saboru dejal, da ta odprta vprašanja meje ne rešujemo sedaj. Ta vprašanja se lahko rešijo z dvostranskim dogovorom ali mednarodno arbitražo," pravi Račan.
Glede slovenskega stika z odprtim morjem je premier dejal, da ima ta v Sloveniji mitske razsežnosti. "V koliko bi jutri Črna gora ali Albanija sprejeli odločitev o izključni ekonomski coni (EEZ), niti Hrvaška ne bi imela stika z odprtim morjem. In upam, da Hrvati ne bi drastično reagirali, ker v nikakršnem primeru morebitna takšna odločitev o EEZ, ki je mi nismo sprejeli, ne bi preprečila hrvaškim ladjam svobodnega dostopa čez Otranska vrata in Gibraltar," je še dejal Račan.
"Na Hrvaškem obstaja upravičena zaskrbljenost za uničenje Jadrana, od katerega Hrvaška živi. S tega stališča je razumljivo, da ne moremo več čakati pet ali deset let pri reševanju tega vprašanja. Če bi to storili, bi to pomenilo, da bi se to uničevanje ribjega fonda, flore in favne Jadrana, nadaljevalo brez zmanjšanja še naslednjih deset let. Zato smo morali sedaj nekaj narediti. Boljše vprašanje je, zakaj tega nismo storili pred tremi leti," je po nekaterih mnenjih prehitro hrvaško odločitev še pojasnil hrvaški premier.
Premier je še dodal, da hrvaška odločitev preneha veljati z vstopom Hrvaške v EU. "Zavedamo se, da ima ta hrvaška odločitev v mnogih pogledih omejeno delovanje, le do vstopa Hrvaške v EU. To je razlog več, da se Slovenija ne sme preveč vznemirjati, razen če ne bo preprečila vstopa Hrvaške v EU, kar sem prepričan, da se zaradi dobrososedskih odnosov ne bo zgodilo. Sloveniji je normalno, da ima sosedo, ki je v EU, da se meja Unije ne konča na njeni meji," je končal Račan.
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel se je preko telefona iz Kazahstana, kjer je na dvodnevnem obisku, odzval na Račanove izjave in dejal, da mu te niso preveč všeč. Kot je prepričan, ni res, da Hrvaška ne prejudicira meje. "Ona poskuša prejudicirati in temu Slovenija ugovarja ter poskuša to preprečiti," je dejal minister. "Hrvaška pravi, da gre za njen del Jadranskega morja, toda kako Hrvaška ve, kateri del morja je njen, če ne ratificira sporazuma o meji," se je še vprašal Rupel.
Rupel se je dotaknil tudi sporazuma Drnovšek-Račan, za katerega je Račan dejal, da je "mrtev". "Račan še pravi, da ni nikoli podpisal sporazuma o meji. Parafiranje sporazuma pomeni, da so pogajanja končana. Poleg tega sta sporazum sprejeli obe vladi, Račan pa je takrat dejal, da trdno stoji za sporazumom Drnovšek-Račan o meji na morju. Sedaj pa pravi, da resno stoji za petkovo odločitvijo sabora. Če smo takrat verjeli, potem lahko danes le verjamemo ali pa obratno, obstaja upanje, da si Hrvati še premislijo. Verjetno gre tudi tokrat za volilno retoriko, ko bodo volitve mimo, lahko da bo ta problem rešen, vendar se jaz bojim, da ne bo," je dejal Rupel.
Rupel se je dotaknil tudi Račanovih besed o mitskih razsežnostih slovenskega stika z odprtim morjem. "To je zelo resna obsodba, verjetno norčevanje iz Slovenije. Sporazum Drnovšek-Račan ni nikakršen mit, v njem je ta dostop do odprtega morja zagotovljen. Ta sporazum je delo Račana, on ga je priznal, tako da bi bilo potem mitsko, kar on dela," še pravi Rupel.
"Račan še pravi, da bomo problem rešili, ko bosta obe državi v EU, toda to lahko traja zelo dolgo. Račan pravi, da Slovenija naj ne bi ovirala Hrvaške, ker je v njenem interesu, da ima dobre odnose s svojo sosedo," je dejal Rupel in dodal, da se s tem strinja. "Slovenija je že zainteresirana za dobre odnose s sosedami, to sploh ni vprašanje, vprašanje je, ali je Hrvaška zainteresirana za dobre odnose s Slovenijo in z EU. Hrvatje ukrepajo v zvezi s tistim, kar ni dogovorjeno, ne upoštevajo pa tistega, kar je dogovorjeno," je zaključil Rupel.
