FOTO: Putin med vožnjo na večerjo Pahorja informiral o različnih težavah globalne varnosti

Ruski predsednik Vladimir Putin je nocoj po delovni večerji na Brdu pri Kranju zaključil obisk v Sloveniji in odpotoval v domovino. Vsebina pogovorov na večerji, na kateri je bil celoten slovenski politični vrh s predsednikom države Borutom Pahorjem in premierjem Mirom Cerarjem na čelu, ni znana, naj bi pa govorili tudi o gospodarskem sodelovanju.

Vsebino pogovorov je pred začetkom pogovorov z gostiteljem Pahorjem nakazal sam Putin, ki je izrazil hvaležnost "za današnjo priložnost, da najdemo nove poti in nove projekte za razvoj naših gospodarskih odnosov".

Putinov obisk v Sloveniji je bil sicer v prvi vrsti predvsem pietetne narave. Na slovesnosti ob 100. obletnici postavitve Ruske kapelice je visoki ruski gost pohvalil skrb Slovencev za kapelico, ki so jo v spomin na pod plazom umrle sovojake pred stotimi leti zgradili ruski vojni ujetniki.

Prispel z več kot enourno zamudo

Putin je v Slovenijo priletel nekaj po 14. uri, z več kot enourno zamudo. Z ljubljanskega letališča se je nato takoj odpravil proti Ruski kapelici na Vršiču, kamor je prispel ob 15.20 uri. Ob njegovem prihodu se je začela slovesnost ob 100. obletnici tragičnih dogodkov pod Vršičem.

Na Vršiču je Putina pričakal slovenski predsednik Borut Pahor, nato sta se skupaj povzpela po stopnicah do kapelice. Zaigrali sta himni obeh držav.

Kot prvi je zbrane pred Rusko kapelico nagovoril slovenski predsednik Pahor. "Zbrali smo se, ker hočemo trajen mir," je dejal. Opozoril je, da se svet sooča z novimi varnostnimi grožnjami, zlasti s teroristično grožnjo.

Pahor pozval k združitvi moči vsega človeštva

"Vsakič znova, po vsaki tragediji v bratski Franciji ali Nemčiji ali Rusiji, na Bližnjem vzhodu ali kjerkoli po svetu odločno poudarimo, da to ne bo spremenilo našega svobodnega in odprtega načina življenja. Vendar je res, da noro nasilje vnaša med nas poleg ogorčenja tudi tesnobo," je dejal slovenski predsednik.

"Vendar se ne bomo vdali. Za nove, inovativne oblike skrajnega in surovega nasilja bomo našli nove načine za zagotovitev miru in varnosti," je dejal Pahor.

Pozval je k "združitvi moči vsega človeštva", za to pa sta po njegovih besedah potrebna dialog in premagovanje medsebojnega nezaupanja.

Putin se je zahvalil za iskreno željo, da se gradijo trdni temelji evropske enotnosti

"Posebno ganjenost čutimo tukaj ob Ruski kapelici," pa je v uvodu dejal ruski predsednik Vladimir Putin. Izrazil je hvaležnost Sloveniji in generacijam Slovencev za ohranjanje spomina na ruske vojake.

Pohvalil je skrb Slovencev za kapelico, ki so jo v spomin na pod plazom umrle sovojake pred stotimi leti zgradili ruski vojni ujetniki. "Ko sem videl to skromno kapelico, sem pomislil, kaj bi si mislil kdo izmed tistih, ki so je zgradili, ko bi nas videl, koliko nas je, da bi počastili spomin na žrtve prve svetovne vojne," je dejal.

"V imenu Rusije bi se vam rad zahvalil za vse, kar ste naredili, da se ohrani spomin na žrtve vojn in na vse, kar smo skupaj dali na oltar tako prve kot druge svetovne vojne," je dejal ruski predsednik in požel prvega izmed več aplavzov zbranega občinstva na slovesnosti.

"Ta kapelica je postala simbol rusko-slovenskega prijateljstva, skupnih teženj po miru in za blagostanje," je dodal. Pri tem je izpostavil tudi spomenik na slovenskih tleh padlim ruskim in sovjetskim vojakom, ki ga bo danes odkril na ljubljanskem pokopališču Žale, in poudaril, da bo spominjal "na odločilno vlogo Sovjetske zveze pri osvobajanju Evrope izpod nacizma" in "odseval naše skupno stališče o nedopustnosti potvarjanja zgodovine in opravičevanja zločinov, ki so povzročili smrt milijonov nedolžnih ljudi" med drugo svetovno vojno.

Putin je v svojem nagovoru na slovesnosti ob Ruski kapelici sicer napovedal, da bosta danes s Pahorjem govorila tudi "o paleti obojestransko koristnih" projektov v dvostranskih odnosih med Rusijo in Slovenijo, v glavnem pa je bil njegov govor namenjen spominu na padle ruske in sovjetske vojake tako med prvo kot drugo svetovno vojno.

Po slavnostnih nagovorih sta predsednika obeh držav pred kapelico položila vence. Slovesnost je spremljal bogat kulturni program in katoliška maša s pravoslavno molitvijo.

Z Vršiča na ljubljanske Žale

Po slovesnosti na Vršiču se je Putin s Pahorjem napotil še proti Ljubljani, kjer je na Žalah odkril spomenik padlim ruskim in sovjetskim vojakom padlim v Sloveniji med prvo in drugo svetovno vojno.

Ob spomeniku ga je pričakala častna četa in okoli 250 ljudi. Spomenik je v celoti financirala Ruska federacija. 

Venca sta ob spomeniku, ki ima spravni pomen, nato položila tudi župan mestne občine Ljubljana Zoran Janković in predstavnik ruske skupnosti v Sloveniji.

Danes odkrito obeležje je prvi spomenik zunaj Rusije, posvečen ruskim in sovjetskim vojakom, ubitim v obeh svetovnih vojnah.

Spomenik med novim in starim delom Žal sestavlja osem stebrov, visokih do pet metrov in razporejenih v polkrog. Stebri predstavljajo osem let, kolikor sta skupaj trajali obe vojni, vanje pa so vklesana imena skupno 3000 padlih ruskih in sovjetskih vojakov.

Na vrhu vsakega stebra je bronast žerjav z razprtimi krili. Beli žerjavi namreč veljajo za simbol ruskih vojakov, padlih v drugi svetovni vojni. Na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze so pogosto upodobljeni na spomenikih, povezanih z drugo svetovno vojno. 

Rusi imajo tudi znano pesem Žerjavi o drugi svetovni vojni, ki jo je ob današnjem odkritju spomenika zapela Manca Izmajlova.

Spomenik iz slovenskega marmorja, ki naj bi stal okoli 400.000 evrov, je delo ruskih kiparjev, financirali pa so ga Rusi z donacijami.

Pobuda za izgradnjo spomenika padlim ruskim vojakom sega v leto 2011, ko sta se srečala takratna predsednika vlad Pahor in Putin. Zadevo je prevzela mešana meddržavna komisija, ki je bila ustanovljena na podlagi rusko-slovenskega medvladnega sporazuma o vojnih grobiščih. Za postavitev so se odločili februarja letos na skupnem slovensko-ruskem odboru.

Putin na Brdu opozoril na velik padec trgovanja z EU

Po slovesnosti na Žalah sta Pahor in Putin odšla na Brdo pri Kranju na pogovor, ki mu je sledila delovna večerja, na kateri je poleg predsednikov tudi slovenski državni vrh ter več ministrov. Po njej bo ruski predsednik končal obisk v Sloveniji.

Ruski predsednik Putin je ob začetku uradnih pogovorov s slovenskim predsednikom Pahorjem na Brdu pri Kranju spričo sankcij opozoril predvsem na velik padec gospodarskega sodelovanja z EU. Hkrati pa je izrazil hvaležnost "za današnjo priložnost, da najdemo nove poti in nove projekte za razvoj naših gospodarskih odnosov".

"Vidimo, kako je v Sloveniji spoštljiv odnos do spomina na žrtve prejšnjih globalnih konfliktov. Ne glede na vse težave pa nadaljujemo z intenzivnimi političnimi stiki," je dejal Putin v kratkem nagovoru. "Na žalost pa vidimo padec v naši blagovni menjavi, ki je znašal kar 45 odstotkov," je dejal spričo posledic zaostritve ruskih odnosov s članicami EU in Nata ter uvedbe sankcij zaradi ukrajinske krize.

A Putin je opozoril, da veliko breme nosi predvsem trgovanje z EU. "Blagovna menjava med Rusijo in ZDA je znašala 28 milijard dolarjev, medtem ko je trgovina med Rusijo in EU znašala več kot 400 milijard evrov in je padla skoraj na polovico, na 224 milijard. Te številke niso primerljive. Seveda pa je slabo eno in drugo," je dejal.

Pojasnil je še, da je v približno uri pol skupne vožnje slovenskega gostitelja Pahorja "dokaj podrobno informiral tudi o različnih problemih globalne varnosti". Več podrobnosti pa na tej točki Putin ni pojasnil.

Pahor: Slovenija potrebuje prijatelje in bi jih rada imela čim več

Tudi Pahor se je v kratkem nagovoru dotaknil posledic ukrajinske krize. Spomnil se je, da sta pred petimi leti na tem mestu, ko sta bila oba premierja, z optimizmom zrla v prihodnost tako glede bilateralnih odnosov kot glede skupne varnostne, gospodarske in vseh drugih perspektiv. "Pet let kasneje lahko ugotavljamo, da je gospodarska kriza res minila, a so prišle druge. Tudi Slovenija kot članica Nata in EU ter Rusija na drugi strani sta se nekoliko oddaljili. Moja želja je, da bi umaknili razloge, da bi se potrudili z dialogom, po mirni poti umakniti te razloge, zaradi česar je prišlo do tega razpotja, ker se mi zdi, da svobodoljuben svet potrebuje sodelovanje vseh, ki so potrebni za rešitev velikih problemov," je dejal Pahor.

Ne glede na razhajanja pa je Pahor izrazil zadovoljstvo, da je Putin sprejel vabilo na obisk "in da smo bili priča dvema zelo sporočilnima, pietetnima dogodkoma". "Na nek način to v teh kontroverznih časih ohranja slovensko-rusko prijateljstvo, kolikor je ta hip mogoče. Slovenija potrebuje prijatelje in bi jih rada imela čim več," je še dejal slovenski predsednik.

Protest pred ruskim veleposlaništvom 

Pred ruskim veleposlaništvom v Ljubljani se je danes zbralo okoli 30 v Sloveniji in Italiji živečih Ukrajincev, ki so izrazili nestrinjanje z obiskom ruskega predsednika Vladimirja Putina v Sloveniji. Ustanovitelj društva Ljubljana-Kijev Andrija Hevka je dejal, da Slovenija z obiskom ne bo pridobila ničesar. Protestirali so tudi podporniki Putina.

Soorganizatorka protesta Inna Demchenko Fröhlich je dejala, da želijo s protestom ščititi mir in demokracijo v Evropi. Rusijo je opisala kot agresivno državo, ki je svoje namere v preteklosti že izkazala z agresijo v Čečeniji, Moldaviji in drugje. Ravnanja slovenskih oblasti, ki so Putina povabile na obisk, si ne zna razložiti, se ji pa zdi "zelo grdo".

Ukrajinski politolog in zgodovinar z univerze v Mariupolu Sergij Pahomenko, ki se je udeležil protesta, je iz prve roke predstavil izkušnjo življenja na območju, kjer kljub premirju na vzhodu Ukrajine še vedno divjajo spopadi. Izpostavil je, da ta agresija kaže pravi obraz Rusije, ki ji je mar le za lastne interese. Tudi on ne razume slovenskega povabila, poudaril pa je, da ima od njega lahko korist samo ruska politika.

Kako priljubljen je Putin med Slovenci?

Glede na izide javnomnenjske raziskave inštituta Mediana, večina Slovencev Vladimirju Putinu ni naklonjenena – tako je namreč dejalo 47 odstotkov vprašanih, medtem ko jih je ruskemu predsedniku naklonjenih okoli 42 odstotkov anketirancev. A se je Putin vseeno na lestvici uvrstil višje, kot nemška kanclerka Angela Merkel, ki je na petem mestu.

Precej bolj priljubljen je Barack Obama, ki mu je naklonjeno kar 67 odstotkov vprašanih in je prehitel celo slovenskega predsednika Boruta Pahorja.