Celih 40 let letos praznuje pust v Cerknici, natančneje pustno društvo Cerknica. Poleg tega, da so danes preganjali zimo, je čarovniška mati Uršula s svojimi čarovnicami in ostalimi pustnimi figurami z gosti iz vse Slovenije tudi praznovala 40. obletnico. Tradicionalni pustni karneval je v Cerknico privabil 10.000 ljudi.
Čeprav je sprva kazalo, da bo letošnji karneval skvarilo vreme, so pustne maske, figure in čarovnice s Slivnice odlično opravile svoje delo. Kot se za karneval spodobi, so pregnale zimo in nad Cerknico je posijalo sonce, zato je bilo pustno rajanje še toliko bolj veselo.
"Zacupranih 40", kot so organizatorji Pustno društvo Cerknica poimenovali okroglo obletnico pusta v Cerknici, praznujejo že od četrtka, ko se je s tradicionalnim "Žaganjem babe" tudi uradno začelo pustno rajanje. Župan Marko Rupar je tako svojo oblast za teden dni predal butalskemu županu, Cerknica pa se je spremenila v Butale.
Butalski predstavnik za stike z javnostmi Lojz P. je povedal, da so na 40. obletnico čakali kar dve leti, saj gre vendarle za največji premakljivi butalski državni praznik in dela prost dan: "40 let pustovanja pa pomeni tudi že težave z zdravjem. Ker je 40 let že kar naporno in se pozna na našem telesu, si nadenemo naše maske. Rehabilitacija traja kar dolgo, ampak enkrat do poletja se rehabilitiramo, potem pa se začnemo pripravljati na novo leto."
Butalski župan je ves čas modro molčal. Butalci se neizmerno veselijo svojega praznika in si želijo, da trajal vsaj še 1000 let.
Poleg Butalcev iz Butal so danes v Cerknico prišle tudi prebivalke Cerkniškega jezera žabe s svojim žabjim princem, orjaška ščuka, pa jezerko in zmaj, ki najbolj navdušuje najmlajše. Da jim kdo česa ne zakuha, je skrbela mati Uršula s svojo hčerko Lizo.
Kljub temu, da v Butalah nima pristojnosti, se je karnevala udeležil tudi neaktualni župan Cerknice Marko Rupar, ki je povedal: "Zelo smo zadovoljni, da smo pripeljali pustno društvo do 40. obletnice. Za občino to pomeni v zadnjem času enega največjih praznikov tudi v turističnem smislu."
Dodal je, da nameravajo notranjost pustne hale, kjer hranijo največje pustne figure, preurediti, tako da si bo mogoče pustne figure ogledati tudi med letom. Tako bodo del turistične ponudbe vse leto, ne le v času pustnega karnevala.
Princ, ki je nekoč rešil pusta, Dušan Petrič, sicer vodja pustnih prireditev, je obljubil, da bodo naredili Cerknico pravljično. Kako? S čarovnijo! Saj vendarle praznujejo 40 "zacupranih" pustnih let.
Kurenti na Ptuju vsaj nekoliko odgnali vremenski rdeči alarm
Na mednarodna karnevalska povorka na pustno nedeljo na Ptuju je prišlo okoli 3000 mask iz desetih držav, ogledalo pa si jo je kar okoli 50.000 gledalcv. Med maskami je bilo največ kurentov.
Na povorki skozi ptujsko mestno jedro je sodelovalo 24 skupin kurentov ter 16 skupin iz desetih držav - poleg Slovenije še iz Belgije, Bolgarije, Makedonije, Hrvaške, Srbije, Francije, Nemčije, Slovaške in Senegala. "Danes je Ptuj res prava evropska prestolnica karnevalov," je povedal vodja Kurentovanja Branko Brumen.
Organizatorjem je zelo dobro služilo tudi vreme. "Kurenti so svoje očitno opravili. Verjamem, da so se nejevolje, na primer vremenski rdeči alarmi, vsaj deloma v tem pustnem času odpravile, da smo lahko danes priča temu krasnemu dnevu na Ptuju," je še dejal Brumen.
Povorko mask je skozi mesto povedel letošnji princ karnevala Rajko Jurgec Bertold Draneški, ki mu je župan Mestne občine Ptuj Miran Senčar ob začetku pusta predal oblast v mestu. Slednji se je v tej vlogi znašel prvič. "Moram reči, da sem oblast težko predal, glede na to da sem jo težko dobil. Po treh mesecih je bilo malo hitro, kljub temu sem se odločil, da bom spoštoval tradicijo," je povedal Senčar.
Princ mu je obljubil, da ne bo naredil veliko stroškov, a je po Senčarjevih besedah na to obljubo hitro pozabil. "Zdaj se imam prav lepo in razmišljam, da še ne bi tako hitro vzel oblasti nazaj. Vsaj kak teden bi še počakal, ker čez osem dni sprejemamo občinski proračun, pa naj princ karnevala to uredi," je dodal.
V povorki so sodelovali tradicionalni pustni liki, kot so kopjači, orači, cigani, pokači in seveda kurenti, bile pa so tudi sodobne skupinske maske, kot na primer punčke iz cunj, aluminijčki, kroksi, ledena trgatev, granitna kocka in ebola.
Da bi obiskovalcem povorke omogočili tesnejši stik z nastopajočimi, so določeni etnografski liki po povorki letos prvič ostali v mestu, pred lokali in na trgih ter s tem dodatno bogatili dogajanje karnevalskega dne. Pred Mestnim gledališčem Ptuj so postavili tudi foto-točko, kjer se je bilo mogoče fotografirati s kurenti.
Že 55. Kurentovanje se je na Ptuju začelo pred osmimi dnevi in bo trajalo vse do torka, ko bo sledil pokop pusta in vrnitev oblasti županu.
V petek je prvič v zgodovini kurentovanja ptujske ulice in trge zasedla večerna tematska povorka. Okrog tisoč obiskovalcev se je zabavalo ob predstavitvi Zombijev.
Na pustno soboto so organizirali Mestni pustni korzo, ki povede prince karnevalov in urbane pustne maske po ulicah in trgih z zaključkom na pustni tržnici. V ponedeljek pa bo na Ptuju ponovno Srečanje veselih maškar iz slovenskih in hrvaških vrtcev. Sodelovalo naj bi več kot 1500 otrok.
Na pustovanju v Cerknem kljub dežju več kot tisoč ljudi
Na današnji pustni prireditvi v Cerknem, na kateri se je tradicionalnim domačim maskam laufarjem pridružila tudi množica novodobnih pustnih šem, so kljub rahlemu dežju našteli več kot tisoč obiskovalcev. Po sprevodu skozi kraj so se laufarji zbrali na glavnem trgu v Cerknem, kjer je sodnik po branju obtožnice obsodil Pusta.
V obtožnici se je sodnik v starem cerkljanskem narečju dotaknil vsega, kar se je v preteklem letu zgodilo slabega ali napačnega v bližnji in daljni okolici. Če je kakšna luknja v cesti, če se je komu pokvaril avto, ali pa so kakšnega gosta narobe postregli - za vse je kriv Pust, je povedal direktor prireditve Gašper Uršič.
Kazen se glasi: "Smrt z botam!". Obsodbo bodo izvršili na pustni torek, ko bodo bot - to je drvarsko kladivo - izkopali, do tedaj pa bo Pust priprt.
Laufarji so ena najbolj prepoznavnih tradicionalnih pustnih skupin v Sloveniji, vendar nihče ne ve, kdaj so se te pustne šeme prvič pojavile v Cerknem in od kod so prišle. Domnevajo, da so jih tja prinesli nemški naseljenci, zato menijo, da segajo njihovi začetki v 13. ali 14. stoletje.
Pestro tudi drugod
Med najbolj zanimive pustne skupine sodijo tudi šenčurski Godlarji, ki se norčujejo iz političnih, gospodarskih, športnih in kulturnih zapletov ter škandalov, svoje stvaritve pa po sobotnem gostovanju v Kranju danes kažejo še v domačem Šenčurju.
V okviru Istrskega karnevala je današnje osrednje dogajanje v Portorožu, kjer poteka že peta pustna povorka. V Kostanjevici na Krki so v okviru tradicionalne Šelmarije in programa Prforcenhausa oklicali kurenta in priredili veliko pustno povorko, dve otroški rajanji z Romano Krajnčan, dopoldne in popoldne, pa so pripravili v Narodnem domu Maribor.
V Viru pri Domžalah poteka tradicionalni nedeljski pustni karneval, povorka pa je šla ob 14. uri po Bukovčevi cesti od Papirnice Količevo do Športnega parka Vir.
V Pomurju je najbolj veselo v Ljutomeru, kjer so pripravili Fašenk v Lotmerki. Popoldne se je začela povorka skupinskih mask z liki, ki jih tradicionalno predstavljajo društva v občini in se z njimi odzivajo na aktualne tematike družbe in okolja. Na Koroškem pa so pustni karneval pripravili v Slovenj Gradcu.
KOMENTARJI (77)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.