VIDEO in FOTO: Če hočejo preživeti, morajo biti sovražniku nevidni

Potem ko smo si konec maja ogledali strelsko urjenje ostrostrelcev, smo sredi junija prisostvovali še usposabljanju zalezovanja, ki je ena najtežjih veščin ostrostrelske taktike. V sklopu le-te je poleg zalezovanja velik poudarek še na maskiranju, izbiri ognjenega položaja in opazovanju. Zalezovanje (angl. stalking) pomeni prikrit premik ostrostrelca na ognjeni položaj. Za uspešno izvedbo sta pomembna metodičnost in potrpežljivost.

Vaja je tudi tokrat potekala na strelišču Bač pri Pivki. Kandidati so dobili nalogo, da se neopaženo prebijejo v bližino tarče in ustrelijo. Pri tem morajo biti tako dobri, da jih njihovi inštruktorji, ki so opremljeni z zelo zmogljivimi daljnogledi, ne odkrijejo. Ob našem prihodu so se ostrostrelci že maskirali. Da bi se čim bolj zlili z okolico, so oblekli uniforme za zalezovanje (angl. ghillie suit), ki so jih prešili z nitkami, nanje pa zataknili še naravno rastje iz okolice. Pobarvali so si obraze in maskirali tudi vso opremo – od orožja do torbe za puško, ki jo pri plazenju vlečejo za seboj.

Eden najtežjih preizkusov

Na omenjenem terenu ni veliko naravne vegetacije, ki bi bila dobra zaščita pri skrivanju – le nizko grmičevje in relativno visoka trava, ki je po eni strani prednost, ker jim omogoča premik s plazenjem, po drugi strani pa slabost, ker pušča sled, kjer se premikajo.

In če je bilo konec maja na strelišču le borih pet stopinj in je pihala močna burja, kar so zelo težki pogoji za streljanje, so vremenske razmere tudi tokrat poskrbele, da je bila naloga kandidatov precej težja, kot bi lahko bila. Temperatura zraka je bila okoli 12. ure že več kot 30 stopinj Celzija. Če upoštevamo, da so zelo tople tudi posebej prirejene uniforme, ki so na sprednji strani še nekoliko debelejše, da zdržijo vse vremenske vplive in različne površine, po katerih se plazijo, lahko hitro ugotovimo, da vojakov ni zeblo. Prav nasprotno, svoje je naredila še razgreta zemlja in kandidati so se morali kosati s temperaturami precej nad 60 stopinj Celzija.

Naloga: Neopaženo premagati 550 metrov

Inštruktorji so vseh 10 kandidatov odpeljali na mesto, ki je bilo od tarče oddaljeno 800 metrov. Približati so se morali na najmanj 250 metrov, nato pa ustreliti. Tarči sta bila inštruktorja, ki sta z daljnogledom s sedemkratno povečavo neprekinjeno preiskovala teren in iskala ostrostrelce. Če sta menila, da sta katerega od njih opazila, sta nemudoma ukazala ustavitev vseh aktivnosti in v njegovo bližino poslala inštruktorja na terenu, ki nosi belo zastavico. Ti so tam, da izpolnjujejo njune ukaze in spremljajo ostrostrelce, hkrati pa morajo paziti, da ne izdajo njihovih položajev. Inštruktorja na optiki sta imela vsakič, ko sta ustavila proces, tri poizkuse. Če inštruktorja na terenu nista uspela privesti v tako bližino ostrostrelca, da bi ga lahko dosegel z nogo, je ostrostrelec lahko nadaljeval vajo, sicer pa je iz nje izpadel.

Že kmalu po začetku je inštruktor na optiki ustavil akcijo. Opazil je kandidata, ki se je prehitro premikal, in ga tudi uspešno identificiral, zaradi česar je izpadel iz igre. Ostrostrelca poleg hitrosti lahko izdajo tudi t. i. demaskirni znaki. To so na primer podplati, ki imajo ostre oblike in so zato hitro vidni, ali obraz, s katerega znoj spere barvo. Izda jih lahko tudi orožje, na katerem morajo z maskiranjem razbiti ostre oblike. V enem primeru je opazovalec lociral ostrostrelca, ker se njegova senca ni premikala tako, kot se je premikala senca rastja. Tudi zanj ni bilo nobenih olajševalnih okoliščin in je moral vajo zapustiti. V nadaljevanju je bilo ustavitev še nekaj, a so bile večinoma neuspešne za opazovalca na optiki.

Če je kandidatu uspelo sprožiti prvi strel in ga opazovalec, na katerega je streljal, ni našel, mu je pokazal majhno tablico s črko. Če jo je ostrostrelec lahko prebral, je dobil možnost drugega strela. Če je tudi po drugem strelu ostal neodkrit, je nalogo opravil 100-odstotno. Za 90-odstotno opravljeno nalogo se je štel prvi neodkrit strel s potrjeno prebrano črko.

Zgodilo se je tudi, da se je kandidat uspešno približal tarči, ustrelil, vendar ni mogel razbrati črke, ki mu jo je pokazal opazovalec, kar je pomenilo, da ne vidi jasno svojega cilja. Nalogo je opravil, a priložnosti za drugi strel ni dobil.

Kandidati so imeli tudi priložnost prečkati makadamsko cesto – na drugi strani so bili namreč pogoji za skrivanje boljši. To je zelo zahteven manever, inštruktorji pa so jim ga še dodatno otežili, saj so jim to dovolili šele na točki, ki je bila od tarče oddaljena največ 500 metrov. Le en kandidat se je odločil za prečkanje ceste, pa še on je izkoristil našo ekipo, ki je bila že precej pred njim na cesti. Podvig mu je uspel, saj ga opazovalec pri tem ni odkril, čeprav je njegovo gibanje prek ceste opazil. Pozneje je bil tudi ta kandidat odkrit.

Ostrostrelci morajo takšne veščine poznati, ker jih poveljniki enot pogosto uporabijo zgolj za opazovalce, ne za neposredno zaščito svojih enot oz. za napad na sovražnikove cilje. Ko pridejo na položaj, morajo tako le opazovati nasprotnika in svojemu poveljstvu poročati o vseh dejavnostih in premikih nasprotnika.

Ko se nasprotnikov poveljnik zave, da je v njegovi bližini takšen vojak, bo nanj poslal vse razpoložljive sile. Začelo se bo obstreljevanje z minometi, poslali bodo vojake in služben pse, tudi iz zraka ga bodo skušali odkriti, pojasnjuje stotnik Aleš Kesič. Zato je zelo pomembno, da kandidati obvladajo premike, ki so za nasprotnika nevidni.

Koliko so se kandidati na trimesečnem urjenju dejansko naučili, so imeli priložnost pokazati na zaključni vaji v Gotenici, kjer jih je še zadnjič spremljala naša ekipa. Prispevek vam bomo predstavili v prihodnjih dneh.