Test očetovstva je 99,99-odstoten, možnost ponarejanja zelo majhna

Vsi ljudje od svojih bioloških staršev podedujemo DNK (genetski material). Vsaka celica v človeškem telesu ima v jedru 46 kromosomov – 23 od matere in 23 od očeta. Na ta način se tvori edinstveni genetski zapis vsakega posameznika.

Za posameznike, ki imajo dvome glede očetovstva, je – kot smo videli na nedavnem primeru kardinala Franca Rodeta in Petra Stelzerja – mogoč DNK test očetovstva.

Postopek je za 24ur.com opisal Andrej Kraševec, biotehnolog in strokovni sodelavec za teste očetovstva. "Z vatirano palčko si približno minuto drgnemo po notranji strani ust. Nato strgalo približno 15 minut sušimo na sobni temperaturi, kar je zelo pomembno, ker bi bila kvaliteta vzorca slabša, če bi ga takoj zapakirali. Vzorec gre nato v laboratorij, kjer najprej ločijo DNK od strgala, torej izvedejo lizo celic (razkroj celic, op. a.), da se DNK sprosti, nato izvedejo PCR postopek, s katerim pomnožijo markerje na DNK zaporedju, torej markerje, ki se uporabijo za izvedbo testiranja. Nato pa se pogleda, kakšni markerji so bili prisotni in to nam pove, ali sta otrok in oče v sorodu."

Iz Inštituta za sodno medicino so nam poslali fotografije opravljanja analize, ki si jih lahko ogledate v pripeti fotogaleriji.

Analiza se lahko opravi z ali brez vzorca matere. V primeru, da vzorca matere ni, je test natančen 99,9-odstotno, če se doda še vzorec matere, pa je natančnost malo večja, dodaja Kraševec. "S 100-odstotno gotovostjo se pove, da oseba ni oče, v primeru, da obstaja sorodstveno razmerje, pa se to potrdi z verjetnostjo 99,99 odstotka.'' Če materinega vzorca ni in gre za mladoletno osebo, je na dokumentih treba podati tudi dovoljenje otrokovega zakonitega zastopnika.

Kraševec pojasni, da se test očetovstva lahko opravi za lastne potrebe ali za potrebe sodnega procesa. Kot smo preverili na test-ocetovstva.si, kjer opravljajo te storitve, se cene gibljejo med 300 in 550 evrov. "Postopek je večinoma povsod enak, razlika je le v načinu odvzema vzorca. Če se dela za lastne potrebe, se vse skupaj izvede doma, če pa gre za sodni primer, pa je treba vzorec oddati v prostorih podjetja, ki to izvaja. Vzorec odvzame strokovno usposobljena oseba, z osebnim dokumentom pa se preveri tudi istovetnost oseb,'' pojasnjuje Kraševec. Po njegovem mnenju je možnost ponarejanja rezultatov v sodnih procesih zelo majhna. "Vse se namreč izvede v prisotnosti strokovne osebe, ki odgovarja za samo izvedbo, tudi laboratorij odgovarja za to, da ne zameša vzorcev … Tukaj so velike kazenske odgovornosti in zelo majhna možnost je, da bi se nekdo s tem igral."

Ker se dela z občutljivimi osebnimi podatki, je celoten postopek nadzorovan in skrbno varovan,“ pravi Kraševec. "Ko podjetje prejme vzorce, jih ustrezno označi in z njimi dela le oseba, ki je za to pooblaščena, nato pa jih posreduje naprej v laboratorij. Tam so vzorci običajno beleženi s kodami, tako da se niti ne ve, kateri osebi pripadajo. Markerji, ki se uporabijo pri sami analizi, pa ne podajo nobene informacije o bolezenskem stanju katere od analiziranih oseb, kar bi nekatere lahko skrbelo."

Rezultati testa so običajno znani v 14 dneh, obstaja pa možnost, da se v laboratoriju vzorec obravnava prioritetno in stranka lahko dobi rezultat že v 24 urah.