Ptičjo gripo potrdili še pri divjih pticah

Potem ko je Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), potrdila primer ptičje gripe pri domači perutnini, so odkrili še dva primera okužbe z H5N1 pri divjih pticah. Po poročanju Radia Slovenija sta bila danes potrjena še dva primera okuženih labodov, in sicer v Slovenski Bistrici. Uprava za varno hrano na spletni strani teh primerov še ne navaja.

Odstranili 50 kokoši, 11 gosi in 29 rac

V torek je uprava poročala o ptičji gripi pri poginulem labodu na Pragerskem, danes pa še o enem labodu v občini Hoče-Slivnica. "Na gospodarstvu, kjer je bil potrjen primer pri domači perutnini, so bili izvedeni vsi predpisani ukrepi, med katere spada tudi neškodljivo odstranjevanje vse perutnine, ki se nahaja na gospodarstvu. Na samem gospodarstvu je bilo 50 kokoši, 11 gosi in 29 rac. Te živali so bile neškodljivo odstranjene," je za STA danes povedala vodja sektorja za zdravje in dobrobit živali Breda Hrovatin.

Državno središče za nadzor bolezni je določilo tri- in desetkilometrski pas okrog okuženega gospodarstva. "Znotraj teh območij so izvedeni določeni ukrepi. Promet s perutnino je prepovedan, promet z mesom pa poteka pod določenimi pogoji," je dejala Hrovatinova. 

Kako se bo virus širil, je težko napovedati, pristojni pa upajo, da čim manj. "Pri divjih pticah lahko še pričakujemo primere, ker virus je prisoten, gibanje divjih ptic pa težko nadziramo. Pri domači perutnini upamo, da je to prvi in zadnji primer. Je pa zelo odvisno, kako se bodo odzvali rejci," pravi Hrovatinova.

UVHVVR tako ponovno opozarja na zgodnje odkrivanje bolezni. Z izvajanjem ukrepov in hitro potrditvijo bolezni se lahko omeji širjenje in posledično zmanjšajo škode, ki jih pojav bolezni povzroči, opozarjajo. Na osnovi dostopnih epidemioloških in viroloških podatkov je verjetnost prenosa virusa na ljudi izjemno majhna, saj je ta podtip virusa slabo prilagojen na človeške celice. Ne glede na majhnost tveganja pa previdnost pri ravnanju s prostoživečimi pticami ni odveč. Ljudje naj se izogibajo stikom s poginulimi prostoživečimi pticami, svarijo. 

Na kaj morate biti pozorni? 

Pri znakih, ki bi lahko kazali na pojav aviarne influence v reji, je treba biti pozoren predvsem na zmanjšano porabo krme in vode (za več kot 5 %), padec nesnosti (za več kot 5 %), povišan pogin (za več kot 3-krat od običajnega dnevnega pogina), kakršne koli klinične znake (živčni znaki, respiratorna obolenja, driske) ali posmrtne spremembe, ki kažejo na okužbo. V primeru katerega od zgoraj naštetih znakov naj rejci perutnine nemudoma pokličejo svojega veterinarja, pozivajo. 

Zaradi pojava visoko patogene aviarne influence (HPAI) pri prostoživečih pticah in situacije HPAI pri perutnini se na celotnem območju Republike Slovenije odredijo ukrepi za zmanjšanje tveganja za vnos HPAI v reje perutnine.  Zadrževanje perutnine in ptic v ujetništvu je dovoljeno le v zaprtih prostorih oziroma na način, da se prepreči stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi. Zaradi dobrobiti se lahko vodni perutnini omogoči dostop do vode, vendar je pri tem treba preprečiti fizični stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi. 

Krmljenje in napajanje perutnine in ptic v ujetništvu je dovoljeno le v zaprtih oziroma pokritih prostorih. Oskrbovanje perutnine z vodo iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop prostoživeče vodne ptice, je dovoljeno po obdelavi vode, ki zagotavlja inaktivacijo virusov aviarne influence (npr. prekuhavanje, uporaba filtrov, UV-razkuževanja ali kemijskih substanc, kot je npr. kloriranje). 

Prepovedano je krmljenje prostoživečih vodnih ptic; s tem se zmanjša nepotrebno zadrževanje ptic na posameznih mestih in možnost prenosa virusa med njimi ter na perutnino in ptice v ujetništvu prek kontaminirane obutve in obleke;  prepovedano je vsakršno zbiranje perutnine in drugih ptic v ujetništvu na trgih, predstavah, razstavah in kulturnih prireditvah.

Rejci naj dosledno izvajajo ukrepe

UVHVVR zato poziva rejce perutnine, da dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe, s katerimi lahko preprečijo oziroma zmanjšajo možnost vnosa bolezni v reje in prenos med rejami. Osnovni biovarnostni ukrepi so: preprečevanje dostopa prostoživečim pticam (predvsem vodnim) do perutnine, preprečevanje dostopa prostoživečim pticam do krme in vode za perutnino, omejitve obiskov ljudi v prostorih, kjer je nastanjena perutnina in upoštevanje ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni (namestitev razkuževalnih barier, uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok ...), uporaba opreme za enkratno uporabo ali čiščenje in razkuževanje opreme pred uporabo na drugem gospodarstvu s perutnino, izogibanje stikom z bolnimi ali poginjenimi prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi pticami in ujedami (s kontaminirano obutvijo in obleko se lahko virus nehote raznese na perutnino).