Kot je pojasnil strokovni vodja in ornitolog Notranjskega parka Tomaž Jančar, gre za redek dogodek, doslej so namreč 'visoki' obisk zabeležili le enkrat, za božič leta 2014 je lokalna opazovalka ptic Marjeta Cvetko opazovala en osebek.
Plamenci niso selivke, pojasnjuje Jančar. Se pa, tako kot večina vrst ptic, nekateri osebki po zaključeni gnezditveni sezoni potepajo naokrog in iščejo morebitna nova območja z dobrimi pogoji: "V takšnih potepih tu in tam kak osebek prileti tudi v Slovenijo. Zadnja leta jih zabeležimo v Sloveniji sicer vsako leto, a le malo osebkov v vsega nekaj opazovanjih. Še največkrat se jih vidi v Sečoveljskih solinah, a tudi tu ne več kot enkrat ali dvakrat na leto."
Od kod sta priletela?
Če ptice niso obročkane, tega ne moremo vedeti, pojasni Jančar: "Njihov prostor v Evropi so plitvi zalivi na obalah Sredozemskega morja. Največ jih gnezdi v Franciji, večina od 50.000 parov, ki jih gnezdi v Evropi. Se pa počasi širijo in zadnja leta gnezdijo že na več mestih v Italiji."
V Sloveniji se praviloma zadržujejo le kratek čas, po nekaj dni. Teden ali več le izjemoma. Ustavijo se na območjih, kjer ocenijo, da je primerno za prehranjevanje, da se najedo in spočijejo.
Kot je še razložil Jančar, so plamenci zelo posebna skupina ptic, ki padajo v svoj red. To pomeni, da niso v bližnjem sorodstvu z nobeno drugo skupino ptic: "Za občutek: poseben red so tudi ptice pevke, v katero spada 2/3 vseh slovenskih vrst ptic. V redu plamencev je samo 6 vrst. Štiri od njih so ameriške vrste, dve pa sta vrsti starega sveta: Evrope, Afrike in Azije."
KOMENTARJI (11)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.