Po določbah Splošne uredbe o varstvu podatkov in Zakona o varstvu osebnih podatkov je osebne podatke dopustno javno objaviti, če njihovo javnost določa zakon. V tem primeru gre za javno objavo plač javnih uslužbencev, zato zakonitost presojata Zakon o dostopu do informacij javnega značaja in Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, so pojasnili v uradu Informacijske pooblaščenke.
ZDIJZ v 6. členu določa izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, med katere sodijo tudi osebni podatki, a je ob tem treba upoštevati tudi 1. alinejo 3. odstavka tega člena, po kateri se ne glede na to dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. To pa ne velja v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače, so pojasnili.
Javnost plač v javnem sektorju ureja ZSPJS, ki v 1. odstavku 38. člena določa, da so plače v javnem sektorju javne, javnosti pa so dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. 5. odstavek pa določa, da prej omenjena določba ne velja za podatke o plačah javnih uslužbencev v obveščevalnih in varnostnih službah. Po 6. odstavku pa so ne glede na 1. odstavek javnosti po postopku, ki ga ureja ZDIJZ, dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti.
IP je kot pritožbeni organ glede dostopa do informacij javnega značaja v dosedanji praksi že večkrat odločal o dostopu do podatkov o plačah javnih uslužbencev, pri čemer je zavzel stališče, da je podatek o imenu in priimku, skupaj s podatkom o bruto plači, prosto dostopna informacija javnega značaja. Večkrat je odločil tudi, da sodijo delavci MNZ in Policije med javne uslužbence (enako tudi delavci Inšpektorata za notranje zadeve), za katere v celoti velja določba 3. odstavek 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na morebitne izjeme, vedno dovoli dostop do osebnih podatkov v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca oz. v zvezi s porabo javnih sredstev.
Hkrati pa v uradu informacijske pooblaščenke opozarjajo, da gre pri podatkih o delu policije lahko za druge zakonske izjeme od prosto dostopnih informacij (npr. za tajne podatke), a je presoja, ali je ta izjema dejansko podana, vedno na strani organa, torej MNZ, in zato izven presoje IP v okviru nadzora nad varstvom osebnih podatkov.
"IP po pregledu objavljenega seznama in ob upoštevanju zgoraj navedenega sklepa, da objava za zdaj ne kaže na kršitev določb GDPR in ZVOP-1," so zapisali.
Odziv Policije: MNZ smo predlagali, da seznamov v tovrstni obliki ne objavlja
"Na spletni strani MNZ je bil 11. januarja 2021 objavljen seznam plač uslužbencev policije. Seznam je organiziran tako, da so razvidni tako osebni podatki uslužbenca policije kot delovno mesto in prva raven policijske enote, v kateri je zaposlen. Menimo, da objava seznama plač ni v nasprotju s predpisi, ki določa varstvo osebnih podatkov.
Vseeno pa ocenjujemo, da takšna objava seznama uslužbencev Policije lahko vpliva na notranjo varnost v Policiji. Zato smo MNZ predlagali, da seznamov v tovrstni obliki ne objavlja in s tem ne povzroča dodatnih okoliščin, ki bi lahko posledično povzročili škodo delovanju policije ter da se pri tem upošteva tudi Pravilnik o zaščiti podatkov policije," so se odzvali na Policiji.
PSS: Objava plač bi bila lahko podlaga za odškodninske tožbe
Po javni objavi osebnih podatkov policistov in njihovih plač, za katero stoji notranji minister Aleš Hojs, sta takoj ukrepala oba policijska sindikata.
Policijski sindikat Slovenije (PSS), ki danes stavka že drugi dan, je pravno pisarno pooblastil, da preveri vse podlage za sprožitev ustreznih pravnih postopkov v zvezi z objavo osebnih podatkov policistov in njihovih plač. "Pri tem tudi preverjamo, ali je s to objavo prišlo tudi do razkritja osebnih podatkov, ki so bili do te objave obravnavani kot varovani podatki Policije, in ali gre v tem primeru za zlorabo osebnih podatkov," je pojasnil predsednik sindikata Rok Cvetko.
Po prvih podatkih kaže, da je minister za notranje zadeve prekoračil pooblastila in je prišlo do razkritja osebnih podatkov, ki se jih razume kot varovane, kar bi lahko bilo tudi podlaga za odškodninske tožbe.
Cvetko je za STA posvaril, da bi bila lahko z objavo plač ogrožena osebna varnost določenih policistov in kriminalistov, pa tudi varnostni sistem. Ocenil je, da preiskovalci zaradi objave imen ne bodo imeli več takega dostopa do informacij kot do zdaj.
"V danem primeru gre sicer za slab poskus preusmerjanja pozornosti s strani ministra od lastne odgovornosti za neposredno oškodovanje policistov po Stavkovnem sporazumu, saj izplačane plače s stavkovnimi zahtevami nimajo nič skupnega," je še pojasnil.
SPS: Utemeljeno pričakujemo, da se na enak način razkrijejo plače v celotnem javnem sektorju
Iz Sindikata policistov Slovenije (SPS) pa so sporočili, da obžalujejo, da posledice nezmožnosti pogovorov in dogovorov nosijo zgolj in samo zaposleni.
"Sindikat policistov Slovenije je nemudoma po objavi podatkov, ki vsebujejo tudi imena in priimke zaposlenih, v večernih urah 11.1.2021 zadevo odstopil Informacijski pooblaščenki kot pristojnemu organu. Prav tako pa zadevo proučujejo naši odvetniki. O nadaljnjih korakih se bomo odločili po prejemu ustreznih odgovorov," so zapisali.
SPS se sicer v celoti distancira in ne prevzema odgovornosti, da je do takšnega dejanja prišlo, saj v tem konfliktu ne sodeluje. "Bomo pa v SPS storili vse potrebno za zaščito integritete in pravic zaposlenih. Utemeljeno pričakujemo, da se na enak način razkrijejo plače v celotnem javnem sektorju, vključno s paradržavnimi agencijami," so še dodali.
KOMENTARJI (445)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.