O objavi podatkov o zaposlenih na Policiji in njihovih plačah je danes na nujni seji za zaprtimi vrati razpravljala komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs). Po objavi ministrstva so se namreč zvrstili pomisleki tako glede vprašanja varstva osebnih podatkov kot upoštevanja varnostnih protokolov. Informacijski pooblaščenec sicer kršitev varstva osebnih podatkov ni ugotovil.
Po koncu seje je predsednik komisije Matjaž Nemec (SD) povedal, da so sestanek razdelili v dva sklopa. Prvi sklop je bil politični, na pogovor pa so povabili ministra Aleša Hojsa. V drugem sklopu pa so na pogovor povabili vodilne na Policiji.
Na seji so ugotovili, da so podatki o plačah v evidenci ministrstva in ne Policije, kot je javno trdil Hojs. Prav tako je po besedah Nemca Hojs zavajal, ko je dejal, da mora Policija imena in priimke označiti za tajne, na podlagi tega pa se lahko minister potem odloči, ali podatke objaviti ali pa ne. Kot so ugotovili na sestanku, to ne drži, ker posebne oznake niso potrebne. Zavarovanje podatkov namreč opredeljuje Zakon o nalogah in pooblastilih Policije. Tam je opredeljeno, kaj je varovani podatek in kaj lahko povzroči škodo oziroma ogrozi varnost dela policistov tudi, če ni označen s stopnjo tajno.
V Policiji po bsedah predsednika komisije trenutno poteka presoja škodljivih posledic objave podatkov. Kot je dejal Nemec, se Hojs pred objavo plač in osebnih podatkov zaposlenih z nikomer ni posvetoval o morebitnih posledicah tovrstne objave. Ob tem je Nemec spomnil, da so podatki nekaterih zaposlenih varovan podatek zaradi narave dela, ki ga opravljajo.
Tako so ocenili, da je minister neupravičeno objavil varovane podatke Policije. Komisija je predlagala sklep, v katerem Knovs ugotavlja, da lahko objava podatkov vpliva na notranjo varnost v Policiji, od ministrstva pa zahtevajo, da seznama ne objavlja več. A predlog sklepa na koncu ni bil izglasovan, saj bi potrebovali najmanj pet glasov. Prejeli pa so le štiri glasove.
Nemec je ob tem opozoril, da so v komisiji predlagali identično dikcijo sklepa, kot ga je objavila Generalna policijska uprava v sporočilu za javnost. Kljub temu sklep ni bil izglasovan. "Jasno je, da politika ni sposobna presoje, ali gre za primerno ali neprimerno delovanje ministra," je komentiral Nemec.
V opoziciji sicer menijo, da so bila ravnanja ministra nedopustna in nekorektna. O tem, ali je deloval nezakonito, pa bo odločalo sodišče.
PSS podal kazensko ovadbo zoper Hojsa
V PSS, torej enem od obeh policijskih sindikatov v državi, medtem pravijo, da "Aleša Hojsa utemeljeno sumijo izvršitve kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov" – pa tudi drugih kaznivih dejanj, storjenih na škodo policistk in policistov ter kriminalistk in kriminalistov.
"Kaznivo dejanje je izvršil s tem, ko je organiziral, načrtoval in izvedel javno objavo osebnih podatkov, nazivov oziroma delovnih mest, organizacijskih enot in bruto plač policistov in kriminalistov v nasprotju z zakonodajo. Aleš Hojs je navedeno javno objavo izvršil s protipravnim namenom, kot protiukrep policijski stavki, ki jo vodi Policijski sindikat Slovenije," so ob tem zapisali v PSS.
Prepričani so, da je Hojs s takšnim ravnanjem ogrozil varnost določenih policistov in kriminalistov ter jim povzročil težko popravljivo škodo: "Še posebej ogroženim uslužbencem Policije, uslužbencem, ki imajo prirejeno identiteto, uslužbencem, ki uporabljajo sredstva za prikrivanje prepoznavnosti, in tistim, ki so kako drugače dodatno izpostavljeni določenim tveganjem."
Kot pravijo, je Hojs s svojim ravnanjem omogočil dostop do osebnih in s tem povezanih podatkov policistov in kriminalistov vsem nepooblaščenim osebam, s čimer je povzročil tudi hudo motnjo v notranji varnosti države in varnosti schengenskega območja. "Ob tem, da je ogrozil varnost policistov in kriminalistov, je s to objavo ogrozil tudi varnost njihovih družinskih članov, otrok in drugih državljanov Slovenije, ki se družijo ali živijo v bližini izpostavljenih policistov in kriminalistov," še dodajajo.
"Aleš Hojs je s to objavo deloval nerazumno, neodgovorno, nesorazmerno in zlonamerno, zato opravičilo ni več mogoče, saj je že nastala in še nastaja težko popravljiva škoda," poudarjajo v PSS, kjer pravijo, da so se za vložitev kazenske ovadbe odločili, da zaščitijo zaposlene, še posebej ker minister "ravnanja ni obžaloval, ampak se je celo javno zavezal, da bo razkrivanje podatkov nadaljeval in varnost policistov in notranjo varnost ogrožal tudi v prihodnje".
Ob tem pa v sindikatu še dodajajo, da "stavke zaposlenih v Policiji s tem manevrom Alešu Hojsu ni uspelo zlomiti, temveč je dosežen učinek ravno nasproten od pričakovanega".
Hojs: Plače so javne
Minister Hojs pa se je odzval z navedbami, da so plače javnih uslužbencev ministrstva za notranje zadeve z organoma v sestavi v skladu s prvim in šestim odstavkom 38. člena zakona o sistemu plač v javnem sektorju javne. Objavljeni podatki o zaposlenih niso označeni s stopnjo tajnosti, je poudaril v odzivu za STA. Vse objave so torej po njegovih besedah popolnoma zakonite.
"Kot pa sem ta teden že večkrat javno povedal, bi morali v preteklosti, v kolikor menijo, da bi moralo biti kaj posebej varovano v policiji, poskrbeti za ustrezne interne akte, ki bi to definirali. Nič od tega pa policija vse do danes ni pripravila," je dodal. Medtem je po njegovih navedbah jasno tudi, da takšni akti ne morejo biti v nasprotju z omenjenim zakonom.
KOMENTARJI (1194)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.