PSS: Na ta način policisti nikoli ne bomo prišli do poštenega vrednotenja dela

V Policijskem sindikatu Slovenije opozarjajo, da tudi aktualna vladna izhodišča za prenovo plačnega sistema javnega sektorja ne odpravljajo anomalij, ki v največji meri zadevajo predvsem Policijo. "Na ta način policisti nikoli ne bomo prišli do poštenega vrednotenja našega dela," pravi predsednik sindikata Rok Cvetko.

Pravično vrednotenje dela in odpravo vseh anomalij policisti zahtevajo že od leta 2015. Vendar jih še nobena vlada ni uslišala. Tudi zdaj ne kaže nič drugače, saj prenova plačnega sistema tega problema ne rešuje, pravi Cvetko. Na ministrstvu za javno upravo pa se s tem ne strinjajo, saj menijo, da je cilj pogajanj tako prenova plačnega sistema kot tudi odprava nesorazmerij glede vrednotenja dela. Navedbe, da prenova naj ne bi odpravljala anomalij, se jim zdijo nenavadne.

"Smo začudeni in razočarani, da ministrstvo za javno upravo kot avtor Analize napredovanj v javnem sektorju, ki predstavlja celo enega izmed virov za pripravo izhodišč za prenovo plačnega sistema, predstavljenih anomalij sploh ni izpostavilo. Takšna sprenevedanja zato upravičujejo naše nezaupanje v aktualno oblast, saj podatki, ki jih uporabljajo za prenovo plačnega sistema, ne temeljijo na strokovnih merilih in kriterijih," opozarja predsednik sindikata Cvetko.

"Manipulativna uporaba podatkov, ki se jemljejo iz konteksta za dnevno politične potrebe, lahko nakazuje smer, po kateri policisti nikoli ne bomo prišli do poštenega vrednotenja našega dela. Tudi zato smo v PSS na Konfederacijo sindikatov javnega sektorja (KSJS), katere člani smo, že posredovali obširne pripombe na predlagana Izhodišča za prenovo plačnega sistema javnega sektorja," razlaga Cvetko.

"Prav tako ugotavljamo, da je vlada v svojih aktivnostih iz 5. točke Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023, pristopila k realizaciji vseh navedenih sporazumov, razen sporazuma, ki zadeva Policijo. Zato se v Policijskem sindikatu sprašujemo, ali smo morda policisti za vlado drugorazredni javni uslužbenci," še dodaja naš sogovornik.

Vprašamo na ministrstvo za javno upravo, ali drži, da do realizacije ni prišlo samo pri sporazumu, ki zadeva Policijo, pri vseh ostalih pa. "Delno drži, in sicer glede vzpostavitve kariernega sistema v Policiji. Kolikor smo s tem vprašanjem seznanjeni na MJU, na MNZ oziroma Policiji poteka dialog s sindikati o vzpostavitvi kariernega sistema, upoštevaje 22. č člen Kolektivne pogodbe za policiste. Glede zaveze, ki se nanaša na uredbo, ki ureja notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v organih državne uprave, torej tudi v Policiji, pa je zaveza že bila realizirana v letu 2019 (tretji in deveti odstavek 55. člena te uredbe)," odgovarjajo na ministrstvu.

Cvetko pa pravi: "Glede na spremenjeno uredbo smo vlado večkrat pozvali, da pristopi k realizaciji stavkovne zaveze, ki določa vzpostavitev kariernega sistema za policiste, v okviru katerega bi predmetne anomalije lahko odpravili. V PSS smo predlog kariernega sistema v Policiji tudi konkretizirali, vendar do današnjega dne zaradi pasivnosti delodajalca karierni sistem še vedno ni vzpostavljen. Da gre za popolno pasivnost in ignoranco delodajalca in vlade, potrjuje tudi dejstvo, da ta v skoraj osmih mesecih svojega mandata ni imenovala pogajalske skupine za pripravo kariernega sistema. In to kljub temu, da jo zavezuje 5. točka zadnjega Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023, ki je bil sklenjen lansko jesen med sindikati javnega sektorja in vlado."

"V dogovoru iz oktobra lani, ki ga je podpisala velika večina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, je zapisano, da bomo v dialogu med vladno in sindikalno stranjo do 30. 6. 2023 poiskali rešitve glede prenove plačnega sistema javnega sektorja in tudi glede odprave nesorazmerij v osnovnih plačah. V pogajalskem procesu se torej obravnavajo tako sistemske anomalije kot anomalije glede vrednotenja dela (nesorazmerja). Cilj pogajanj, v katera so enakovredno vključeni tudi policisti, je torej tako prenova plačnega sistema kot tudi odprava nesorazmerij glede vrednotenja dela. Zato je navajanje sindikatov, da prenova naj ne bi odpravljala anomalij, nenavadno," dodajajo na ministrstvu za javno upravo.

Bančnik z vsemi možnimi dodatki ne more imeti višje plače od predsednika uprave banke

Običajno ne slišimo za primere, da bi imeli delavci v podjetjih višje plače od nadrejenih oziroma vodstva, zaposleni v proizvodnji pa recimo višjo plačo od direktorja podjetja. Ali da bi imel bančnik z vsemi možnimi dodatki višjo plačo od predsednika uprave banke. V Policiji je to možno, saj se dogaja, da so podrejeni bolje plačani od šefov, plače nekaterih uslužbencev pa presegajo celo plače vodilnih. Prihaja tudi do primerov, ko pri napredovanjih na višje funkcije uslužbenci dobijo za več razredov nižjo plačo kot na prejšnjem delovnem mestu.

Na ministrstvu za javno upravo se strinjajo, da so razmerja med direktorji in funkcionarji na eni strani ter javnimi uslužbenci na drugi strani povsem porušena. "In drži, da v marsikaterem primeru podrejeni javni uslužbenec lahko prejme višjo plačo kot njemu nadrejeni. Iz ciljev prenove plačnega sistema jasno izhaja, da je to stanje treba urediti, saj gre dejansko za neupravičena nesorazmerja oziroma anomalije. Vseeno pa ob tem poudarjamo, da to ne velja zgolj za Policijo, v večji ali manjši meri se to pojavlja v celotnem javnem sektorju," pravijo na ministrstvu.

V Policijskem sindikatu pa navajajo, da na anomalije neuspešno opozarjajo že sedem let. "Ocenjujemo, da na podlagi teh izhodišč ni pričakovati, da bodo izpostavljene anomalije v plačnem sistemu dejansko tudi odpravljene. Te namreč v največji meri zadevajo prav Policijo in verjetno prav zato nobena vlada doslej ni prisluhnila našim predlogom za odpravo anomalij, ki smo jih na različne vlade naslavljali že od leta 2015. Odprava bi bila nujna, ne glede na plačne reforme, o katerih se sicer govori že vse od takrat," pojasnjuje prvi mož Policijskega sindikata Slovenije (PSS).

Problem je namreč nastal že v letu 2015 oziroma tudi 2016, ko vlada v pogajanjih s sindikati ni pristala na linearno zvišanje plač, pravi Cvetko. "Ker se je tega vprašanja lotila politično, torej nestrokovno in nesistemsko. Zaradi tega je prišlo do kompresije med izhodiščnimi plačnimi razredi po celotni plačni lestvici. Ministrstvo za javno upravo, ki je pristojno za sistem plač v javnem sektorju, smo na negativne posledice takšnega ravnanja ves čas opozarjali, vendar do ustreznih popravkov plačne lestvice v Policiji nikoli ni prišlo. Zato si upamo trditi, da ministrstvo za javno upravo ni del rešitve, kot se želi prikazovati v javnosti, ampak je del problema," razlaga naš sogovornik.

Cvetko razlaga, da so v želji, da bi odpravili anomalije v plačnem sistemu, s stavkovnima sporazumoma leta 2016 in 2018 uspeli doseči, da je vlada spremenila 55. člen Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih. S tem so omogočili, da se lahko na vseh uradniških delovnih mestih naloge policistov brez omejitev opravljajo v enem nazivu.

Na ministrstvu za javno upravo pa pojasnjujejo, da gre morda v javnosti za napačno razumevanje, kaj naj bi anomalije, ko govorimo o plačah, sploh bile. Če bi linearno poviševali plače vsem in za enako število plačnih razredov, potem anomalij, kot pravijo, ni. Z vidika načela enakega plačila za primerljivo delo, kot ga določa Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), pa anomalije pomenijo dvoje.

"Da so delovna mesta, na katerih javni uslužbenci opravljajo enake ali vsaj primerljive naloge, uvrščena v različne ali preveč različne plačne razrede glede na primerljivo zahtevnost in vsebino nalog. Torej je osnovno vrednotenje, ki se kaže v plačnem razredu, različno ali preveč različno. In drugo, da javni uslužbenci na primerljivih delovnih mestih prejemajo različno plačo zaradi dodatkov oziroma obvodov, ki so posledica poseganja v plačni sistem, kot je bil koncipiran v ZSPJS, s področno zakonodajo, na primer z Zakonom o organiziranosti in delu v Policiji, z Zakonom o službi v Slovenski vojski," razlagajo na ministrstvu.

Različno poviševanje plač po posameznih plačnih podskupinah je posledica sklepanja parcialnih dogovorov oziroma stavkovnih sporazumov v mandatih preteklih vlad, dodajajo. "Analiza stanja, ki smo jo predstavili tudi sindikatom, prikazuje razlike v plačah, a zgolj na podlagi analize še ne moremo z gotovostjo trditi, da so te razlike neupravičene in da torej dejansko gre za anomalije," menijo na MJU.

Policist, ki napreduje, lahko dobi tudi za 16 odstotkov nižjo plačo

Dodatno anomalijo predstavljata še trenutni javno uslužbenski sistem in zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, pravi Cvetko. "Trenutno so namreč delovna mesta policistov uvrščena med uradniška delovna mesta. To pomeni, da so policisti ob premestitvi oziroma napredovanju na zahtevnejše delovno mesto v višjem tarifnem razredu imenovani v najnižji uradniški naziv delovnega mesta. Ta anomalija pa ima za posledico, da lahko policist, ki napreduje na zahtevnejše delovno mesto, izgubi že pridobljene plačne razrede, tudi do štiri oziroma ima za 16 odstotkov nižjo osnovno plačo. Ker se mu lahko glede na veljavno zakonodajo določi le plačni razred, ki ga je mogoče doseči znotraj posameznega uradniškega naziva."

Če izhajamo iz izhodiščnih plač, torej najnižjih osnovnih plač posameznega delovnega mesta, potem je plača podrejenega uslužbenca seveda nižja od nadrejenega. Vendar pa se na vsakem delovnem mestu lahko napreduje za do 10 plačnih razredov. "Če vzamemo za primer policista s 30 leti delovne dobe, ki je z vsemi napredovanji že v končnem plačnem razredu svojega delovnega mesta, je lahko njegova osnovna plača za štiri plačne razrede ali več višja od recimo mladega pomočnika komandirja. Ko pa k tej plači prištejemo še vse dodatke, kot so delo v izmenah, nočno delo, nedelje in prazniki, delo po posebnem razporedu, nadure in podobno, kjer pa vodje praviloma delajo bistveno manj ali pa sploh ne, pa lahko končna plača močno preseže plačo vodje. Tako je sicer tudi v drugih državah EU, kjer razumejo, da tisti, ki delajo v manj ugodnih delovnih pogojih, bolj ogrožajo svoje zdravje in je zato prav, da so za čas takšnega dela tudi bolje plačani," razlaga predsednik sindikata.

Kot primer predsednik sindikata navaja višjega policista – vodjo policijskega okoliša, ki ima za svoje delovno mesto končni 39. plačni razred. Z napredovanjem na mesto policijskega inšpektorja specialista – pomočnika komandirja bo uvrščen v zgornji plačni razred najnižjega uradniškega naziva inšpektorja, torej v 37. plačni razred. Izhodiščni je torej 32. plačni razred, najvišji, ki ga delodajalec lahko določi temu policistu ob premestitvi, pa je 37. plačni razred. Kar pomeni, da bo z napredovanjem izgubil dva plačna razreda oziroma bo njegova osnovna plača za osem odstotkov nižja. Izgube iz tega naslova lahko glede na posamezna delovna mesta v Policiji znašajo tudi do štiri plačne razrede, kar pomeni do 16 odstotkov nižjo osnovno plačo, pojasnjuje naš sogovornik.

Do podobnih težav prihaja tudi pri premeščanju policistov na zahtevnejša delovna mesta na regionalnem nivoju, kot so policijske uprave in na državnem nivoju, torej na Generalni policijski upravi. "Iz teh razlogov se za zasedbo zahtevnejših delovnih mest praviloma odloča mlajši in neizkušen kader, ki še nima dovolj napredovanj in zato s premestitvijo za razliko od najboljših in izkušenih kadrov pri plači pridobi dodatne plačne razrede. Za razliko od vsakokratne oblasti se v PSS zelo dobro zavedamo, da takšno kadrovanje ni dobro, saj že kratkoročno lahko povzroči krizo vodenja v Policiji, kar pa v strogo hierarhičnem sistemu Policije lahko negativno vpliva na zagotavljanje notranje varnosti države, varnosti državljanov in njihovega premoženja," meni Rok Cvetko.

Predstavnica Policije za odnose z javnostmi Maja Ciperle Adlešič pa nam je glede anomalij pri policijskih plačah sporočila, da zaradi narave dela policisti večji del delovnega časa delo opravljajo v manj ugodnih delovnih pogojih in v manj ugodnem delovnem času ter so zato upravičeni do pripadajočih dodatkov v skladu s Kolektivno pogodbo za javni sektor. To so dodatki za delo ponoči, delo ob nedeljah, delo ob praznikih, za neenakomerno razporejen delovni čas, za delo prek polnega delovnega časa in podobno. "Narava dela vodstvenih uslužbencev Policije pa je drugačna, zato posledično ne prejemajo dodatkov za nevarnost in posebne obremenitve, za delo v manj ugodnem delovnem času in manj ugodne delovne pogoje. To so razlogi za to, da nekatere plače zaposlenih presegajo celo plače vodilnih delavcev v Policiji." Druga možna situacija, na katero opozarja, enako kot že policijska sindikata, pa je, da je po premestitvi na zahtevnejše delovno mesto javni uslužbenec uvrščen v nižji plačni razred, kot ga je z napredovanji že dosegel na prejšnjem delovnem mestu, kar je posledica določbe 19. člena ZSPJS. Ta določa, da javnega uslužbenca ni možno uvrstiti v višji plačni razred, kot znaša najvišji plačni razred delovnega mesta oziroma naziva, na katerega je javni uslužbenec premeščen oziroma imenovan, ki ga je možno doseči z napredovanjem, pojasnjuje naša sogovornica. Kot konkreten primer navaja uslužbenca, ki recimo zaseda delovno mesto višji policist - kriminalist v VI. tarifnem razredu z 29. izhodiščnim plačnim razredom. Z napredovanji je pridobil 10 plačnih razredov in je uvrščen v 39. plačni razred. "V primeru premestitve na delovno mesto pomočnika načelnika policijske postaje v VII/1. tarifnem razredu z 32. izhodiščnim plačnim razredom bo imenovan v najnižji naziv na tem delovnem mestu in zaradi prej navedene določbe 19. člena ZSPJS uvrščen v 37. plačni razred, kar je najvišji plačni razred, ki ga je možno doseči z napredovanjem v tem nazivu. Tako bo torej zaradi zakonske omejitve uvrščen dva plačna razreda nižje, čeprav je delovno mesto zahtevnejše," anomalije pri policijskih plačah pojasnjuje Maja Ciperle Adlešič.

Na MJU pa dodajajo: "Poudarjamo, da ima vladna stran resen namen na novo urediti sistem plač v javnem sektorju. Želja vlade je prenoviti sistem tako, da vzpostavimo pravična razmerja med dejansko primerljivimi poklici, da bo za vsako delo zagotovljeno dostojno plačilo, da nihče več ne bo uvrščen pod minimalno plačo. V pogajanja so vključeni vsi sindikati, tudi policijski, od katerih pričakujemo konstruktivno sodelovanje in predloge. S sindikati moramo najti skupno pot, da zgradimo učinkovit in zaupanja vreden javni sektor."