Psihoterapija: 'S trenutnim predlogom zakona bodo prikrajšanji najranljivejši'

Zbrane organizacije (Slovensko združenje za psihoterapijo in svetovanje, Zveza organizacij pacientov, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, Univerza Sigmunda Freuda podružnica Ljubljana SFU in Združenje zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije) so se uvodoma ministrstvu za zdravje zahvalile za podaljšanje javne obravnave zakona in tudi zainteresirano javnost pozvale k oddaji pripomb. 

'Bolje brez zakona kot slab zakon'

Direktor SFU Ljubljana, psihiater in psihoterapevt Miran Možina je uvodoma povedal, da si že 20 let prizadeva za to, da bi v Sloveniji dobili zakon, ki bi urejal področje psihoterapije – med letoma 2006 in 2010 je bil tudi član prve delovne skupine za pripravo zakona, ki je potem obstal v predalu ministrstva za zdravje. 

Čeprav je vesel, da se stvari končno premikajo, pa pravi, da se premikajo v napačno smer in da zakon, ki je na mizi, ni dober zakon. "Bolje brez zakona kot slab zakon," je poudaril.

Pojasnil je, da se težava pojavi že na samem začetku, in sicer pri definiciji psihoterapije. Ob tem je poudaril, da je psihoterapija samostojen poklic in da predlog zakona vsebuje delitev (na klinično psihoterapijo in psihoterapijo), ki ni niti strokovno niti pravno utemeljena. "To je, kot da bi medicino delili na klinično in neklinično medicino," je ponazoril. Prepričan je, da bi tak zakon spričo kadrovske podhranjenosti strokovnjakov v zdravstvu še povečal uporabo zdravil in še bolj otežil dostop do kvalitetnih psihoterapevtskih storitev.

"Stanje ljudi, ki ne dobijo psihoterapevtske pomoči, se lahko močno poslabša, sploh tistih, ki si ne želijo lajšati simptomov duševnih motenj z zdravili oziroma je prva indikacija psihoterapija in ne psihofarmakoterapija," pravi. Prepričan je, da bi moral psihoterapevtski zakon uzakoniti psihoterapevtski poklic v polnosti in ob pogoju dodatnih izobraževanj in izpitov nuditi vstop psihoterapevtov v javne službe različnih področij. 

Cuzak poudaril, da bi moral zakon državljanom zagotoviti dostopnost do psihoterapije

Gregor Cuzak, generalni sekretar Zveze organizacij pacientov (ZOPS), je predvsem poudaril dostopnost do pomoči in kakovost obravnave, kar mora biti po njegovih besedah zagotovljeno tudi v tem zakonu. Strinjal se je, da bi moral biti namen zakona omogočiti sodelovanje vseh strok s področja duševnega zdravja v dobrobit pacientov. Kot pravi, bi se iz trenutnega osnutka zakona dalo narediti dober zakon, a s popravki in izboljšavami. 

Kot absurd je izpostavil, da slovenski bolniki, ki živijo v tujini in rabijo psihoterapevtko pomoč v slovenskem jeziku, to pomoč tudi dobijo. Nemške zavarovalnice poiščejo slovenskega psihoterapevta in zavarovancu omogočijo pomoč na daljavo v slovenskem jeziku, medtem ko s slovensko napotnico na prvo obravnavo lahko čakaš tudi leto in pol. 

"Mi psihoterapevte vidimo kot dodatno moč, mi si želimo psihoterapevtov. Medicinsko izobraženi kadri s področja duševnega zdravja pravijo, da pod nobenim pogojem bolniki brez njihove diagnoze ne morejo vstopiti v sistem. Ampak to ni res, ker ko greste k osebnemu zdravniku, ki ugotovi, da imate anksioznost ali depresijo, vam z vso medicinsko avtoriteto, pa ni izobražen na področju duševnega zdravja, predpiše antidepresiv. Potem antidepresiv v ene treh mesecih deluje, pozdravi vam simptome, ni pa vas nihče podprl v tem, da bi iskali vzroke za stanje, da se vam ne bi ponovilo," je izpostavil še en absurd, saj da smo na ta način farmakološko odrinili problem. "Pa da se razumemo, pacient trdimo, da je potrebno tudi farmakološko zdravit," je povedal in dodal še, da žal prepogosto desetminutne obravnave pri psihiatru zgledajo tako, da se zamenja zdravila ali poveča dozo, ne pa dejansko pogovori o težavi. 

Ob tem je izpostavil še dejstvo, da so psihoterapevtke obravnave, ki se izvajajo, običajno "krajši ali površinski ukrep". Po njegovih ugotovitvah je takšnih 60 odstotkov vseh obravnav. "Oprostite, to so šale, šale na račun nas, pacientov," je povedal. 

ZOPS nasprotuje predlagani ureditvi javnih pooblastil. "Ureditev daje enemu ali več zasebnim združenjem praktično vsa pooblastila za upravljanje in vodenje psihoterapevtske dejavnosti v Sloveniji, kar bi bil edinstven primer v zakonski ureditvi držav članic EU. Gre za nesprejemljivo privatizacijo izjemno občutljivega področja duševnega zdravja," je izpostavil. 

Dodal je, da je predlagana ureditev tudi v nasprotju z izhodišči za spremembe Zakona o zdravstveni dejavnosti in predloga Zakona o kakovosti v zdravstvu. Na ZOPS zato predlagajo, da nadzor psihoterapevtske dejavnosti poleg psihoterapevtske zbornice prevzame nova Javna agencija za kakovost in varnost v zdravstvu.

Kosovelova izpostavila predvsem problematiko področja izobraževanja in nosilca javnih pooblastil

Irena Kosovel iz Slovenskega združenja za psihoterapijo in svetovanje je povedala, da so rešitve v zakonu slabe ali pa tudi neoperativne in nesistemske. Izpostavila je dve področji - področje izobraževanja in področje izvajanja strokovnih in upravnih nalog s področja psihoterapevtske dejavnosti. 

Opozorila je, da predlog zakona ni zares vključujoč do vseh izobraževalnih poti enako, saj je ves fokus na usposabljanjih po zasebnih društvih, akademizacija pa omenjena le bežno. Predlagala je dolgo prehodno obdobje za akademizacijo, saj bi ta povečala strokovnost izobraževanj in varnost pacientov. "Akademsko pot izobraževanja imajo namreč vsi poklici, ki jih jemljemo resno," je povedala in dodala še, da bi to odprlo tudi pot do tega, da bi bilo izobraževanje za ta poklic brezplačno. 

Predlog zakona uzakonja deregulacijo, saj za nosilca javnih pooblastil predlaga društvo, pravno osebo zasebnega značaja, v katerem članstvo niti ni obvezno. "S tem ohranja zatečeno stanje in ne regulira dovolj trga in šarlatanstva," je povedala. "Pogoji, ki jih zakon za to društvo določa, so tako splošni, da pravzaprav ne zagotavljajo neke garancije, da so to organizacija in posamezniki, ki so te naloge sposobni izvajati," pravi. Pojasnila je, da za vse te nalogo potrebujemo različne strokovne usposobljenosti – od pravniškega do zelo strokovno psihoterapevtskih, ki bodo akreditirali programe usposabljanja, gratificiral nosilce izobraževanj in nadziral procese usposabljanja. 

"Mi mislimo, da takšnih društev v slovenskem prostoru ni. Imamo kar nekaj združenj, ampak ta združenja so vezana na povezovanje psihoterapevtov enegapsihoterpavtekga pristopa, toreoj ne gre za društvo, ki bi zastopalo vse vrste psihoterapevtksih pristopov," je povedala in dodala še, da delujejo volontersko, amatersko in nimajo strokovnjakov, ki bi lahko izvajali vse upravne naloge, ki so za urejanje takšnega podorčja zahtevane.  

Predlagala je, da se z zakonom ustanovi poklicna psihoterapevtska zbornica z obveznim članstvom, ker je zbornica najbolj strokoven regulator tega področja, ker v sistem prinaša ustrezno regulacijo, zadostna sredstva za financiranje lastnega delovanja, s skrbjo predstavnikov stroke, ki jo zastopa.

'Predlagana opredelitev psihoterapevtske dejavnosti je strokovno nesprejemljiva' 

Robert Cvetek iz Teološke fakultete Univerze v Ljubljani je uvodoma poudaril resnost stanja in povedal, da število oseb, predvsem pa mladih, ki poročajo o duševnih stiskah, narašča. 

Po njegovem mnenju je predlog zakona o določanju "dovoljenih" psihoterapevtskih pristopov problematičen. "Ne upošteva različnih nivojev pristopov in ne sledi sodobnim trendom v razvoju psihoterapije, kot je integracija različnih pristopov," je pojasnil. 

Po njegovih besedah bi moral zakon omogočati fleksibilnost in prilagajanje pristopov potrebam posameznika. Predlagal je takšno spremembo zakona, da bi le ta vseboval obvezno spremljanje učinkovitosti psihoterapevtske prakse, kar bi bil veliko večji "garant" kakovosti storitev, kot pa obstoječi poudarki na psihoterapevtskih pristopih. "Ključno je, da zakon omogoči psihoterapevtom prilagajanje pristopov potrebam posameznikov, spodbuja razvoj stroke in raziskovanje novih metod, ter zahteva redno spremljanje učinkovitosti svoje psihoterapevtske prakse s strani samega psihoterapevta. Le tako lahko zagotovimo kakovostno in dostopno psihoterapevtsko pomoč vsem, ki jo potrebujejo," je odločen. 

'Zakon ne vsebuje nastavkov za sistematizacijo poklica in ne določa javnih služb v sociali, šolstvu, sodstvu'

Katja Knez Steinbuch iz Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije je opozorila, da zakon ne vsebuje nastavkov za sistematizacijo poklica in ne določa javnih služb v sociali, šolstvu, sodstvu. "Če bi sistematizirali poklic, bi že v zakonu morali določiti vse resorje, na katerih psihoterapevti lahko delajo. S tem bi vsaj malo poskrbeli za večjo dostopnost psihoterapije za najbolj ranljive skupine: socialno ogrožene, otroke in mlade," pravi. 

Prav tako pa je po njenih besedah zaskrbljujoča ločnica med duševnimi motnjami in težavami, saj insinuira, da ljudje z duševnimi motnjami ne bodo več smeli obiskovati psihoterapevtov na trgu, kar bo še podaljšalo čakalne vrste v javnem zdravstvenem sistemu in prepustilo ljudi same v stiski.

'S trenutnim predlogom zakona bodo za dragoceno pomoč prikrajšanji prav najranljivejši'

Velika humanitarka Anita Ogulin iz Zveze Anite Ogulin in ZPM opozarja, da se že vrsto let soočajo z velikim povpraševanjem po terapevtski obravnavi otrok, mladostnikov in celotnih družin. Mnoge stiske, še posebej pri mladostnikih, ne morejo čakati tako dolgo in pogosto privedejo do tragedij. V preteklem  letu so tako terapevtsko svetovanje opravili s pomočjo 16 terapevtov na več lokacijah po Sloveniji in nudili več kot 2200 obravnav. "To je za eno nevladno humanitarno organizacijo zares veliko," pravi. 

Poudarila je, da bodo s trenutnim predlogom zakona za dragoceno pomoč prikrajšanji prav najranljivejši. "Vsak zakon bi moral poskrbeti za najranljivejše, socialno ogrožene z duševnimi stiskami, kajti stiske, ki niso obravnavane, tako kažejo naše izkušnje, prepogosto prerastejo v bolj resna stanja in duševne bolezni. Moči se ne more in nikakor ne sme meriti na plečih najšibkejših, zato bi zakon moral biti urejen na način, da bo mladostnikom in otrokom omogočil dostop do ustrezne podpore v čim krajšem času. Brez te pomoči bodo namreč v odraslo življenje stopili zaznamovani," je povedala. 

"V primeru, da bo predstavljen predlog zakona sprejet, morda obravnav otrok celo ne bomo mogli več nuditi. Zato še enkrat pozivam k preudarnim odločitvam, ki bodo še kako vplivale na splošno in družbeno stanje naše države," je še poudarila. 

'V domovih za starejše manjka poklic psihoterapevta, z njimi bi zmanjšali ogromno stisk'

Slovenka leta in strokovnjakinja na področju socialne varnosti Ana Petrič že skoraj 20 let dela s starejšimi in ugotavlja, da med poklici v domovih starejših občanov manjka poklic psihoterapevta. "V centrih za starejše je v poprečju samo ena socialna delavka, ki je obremenjena z birokracijo in zato ne more nuditi dovoljšne podpore in pomoči," pojasnjuje. 

Med prakso študentk psihoterapije so ugotovili, da bi v domovih psihoterapevte potrebovali vsak dan. Na ta način bi zmanjšali ogromno stisk tako stanovalcev, kot tudi zaposlenih. Zaposleni v domovih zdaj namreč nimajo dovoljšne podpore, da bi lahko odložili svoje stiske in jih z nikomer ne predelajo. Psihoterapijo pa bi potrebovali tudi svojci, zato bi potrebovali sistematizacijo poklica, na način, da bi imeli vsaj enega psihoterapevta.

 Pozitivne učinke psihoterapije v domovih pa so dokazale tudi mnoge raziskave, je pojasnila. "Vsi bi se morali zavzemati za to, da bi bila psihoterapija umeščena v socialnem varstvu, ker zdaj trenutno ni," je še poudarila in izrazila upanje, da bodo besede vseh iz današnje konference upoštevane, saj so udeleženi ljudje, ki v praksi vidijo potrebe po psihoterapiji. 

Ministrstvo: Z regulacijo psihoterapije povečujemo dostopnost, varnost, kakovost in preglednost storitev

Z zdravstvenega ministrstva so sporočili, da so po več 20 letih prizadevanj in pobud za normativno ureditev psihoterapevtske dejavnosti v javno razpravo dali osnutek Zakona o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti. Kot so povedali, so pri sistemskem zakonu upoštevali stališča različnih deležnikov, celovito ureja področje psihoterapevtske dejavnosti in psihoterapevtskega poklica.

Povedali so, da bodo z zakonsko ureditvijo področja psihoterapije zagotovili, da bosta psihoterapevtska in klinična psihoterapevtska dejavnost zagotavljali čim večjo dobrobit za posameznika, in v največji možni meri zmanjšali tveganja za neustrezno in nestrokovno psihoterapevtsko obravnavo. Osnutek zakona torej opredeljuje in razmejuje dva poklica: psihoterapevt in klinični psihoterapevt.

"Psihoterapevt bo izvajal psihosocialno podporo, lajšal težave v duševnem zdravju, izvajal podporo pri življenjskih stiskah, medosebnem in družbenem življenju, nudil podporo svojcem in drugo psihosocialno podporo. Klinična psihoterapija poleg naštetega zajema tudi zdravljenje in se izvaja v okviru zdravstvene dejavnosti," so pojasnili ter dodali, da se jim zdi pomembno, da klinična psihoterapija, ki vsebuje elemente zdravljenja, postane del zdravstvene dejavnosti.

"Za oba poklica so določeni pogoji za pridobitev in ohranitev licence, ki dokazuje strokovno usposobljenost psihoterapevta in kliničnega psihoterapevta za samostojno izvajanje psihoterapevtske obravnave," so dejali.

'Zakon v ničemer ne preprečuje vstopa psihoterapevtov na druga področja'

Na ministrstvu so dejali, da ob tem vzpostavljajo tudi pogoje za akademizacijo poklica, saj da določajo potrebno vsebino ter količino izobraževanja in usposabljanja, česar do sedaj ni bilo. "Poudarjamo, da morajo visokošolski izvajalci izobraževanja pripraviti kakovosten in obsežen program ter pridobiti strokoven kader, da bodo lahko študijski program akreditirali."

Zakon ob tem ne predvideva, da program potrdi nosilec javnega pooblastila, temveč da soglasje poda ministrstvo za zdravje. Tudi drugi programi teoretičnega usposabljanja in izobraževanja se bodo morali certificirati, certifikacijo pa bo opravil nosilec javnega pooblastila.

Dodali so, da zakon v ničemer ne preprečuje vstopa psihoterapevtov na druga področja, na primer na področje socialnega varstva ali šolstva. "Če omenjena sektorja zaznata potrebo po vključevanju teh poklicev, bosta lahko sistemizirala ta delovna mesta in jim s tem omogočila vstop za delo na tem področju," so sporočili.

Kot so pojasnili, se strokovne naloge v zvezi z izvajanjem zakona prenesejo na nosilce javnega pooblastila, s čimer preprečujejo monopolizacijo dejavnosti oziroma prevlado določene smeri dejavnosti, hkrati pa s tako ureditvijo nudijo možnost več nosilcev, kar bo med njimi omogočalo dodaten nadzor in s tem izboljševanje kakovosti storitev.