Direktor SFU Ljubljana mag. Miran Možina, psihiater in psihoterapevt, pravi, da bi zbornica po samem zakonu prevzela ključne funkcije za uresničevanje ciljev novega zakona.
"Naš predlog zakona predvideva obvezno združevanje psihoterapevtov v zbornico, kot stanovsko zastopnico in predstavnico poklicnih interesov psihoterapevtov, skrbnico razvoja in napredka psihoterapevtske stroke in varuhinjo javnega interesa na področju skrbi za duševno zdravje posameznikov in družbe kot celote," je povedal Možina in razložil, da bi vodila ločene registre psihoterapevtov, supervizorjev, psihoterapevtov za osebno izkušnjo, mentorjev, učiteljev ter akreditiranih in verificiranih izvajalcev izobraževanja iz psihoterapije.
Zbornica bi v okviru svojih pristojnosti opravljala zlasti naslednje naloge:
1. izvaja strokovne izpite, potrebne za pridobitev naziva psihoterapevt;
2. nadzoruje dostopnost in kvaliteto psihoterapevtskih storitev (zmanjševanje čakalnih vrst);
3. sprejme kodeks poklicne psihoterapevtske etike in nadzoruje skladnost ravnanja svojih članov z njegovimi pravili;
4. izvaja strokovni nadzor nad svojimi člani;
5. obravnava pritožbe klientov in vodi disciplinske postopke zoper svoje člane;
6. vodi postopke in izvaja naloge pristojnega organa za priznavanje poklicnih kvalifikacij v skladu z zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij;
7. sodeluje pri oblikovanju univerzitetnih izobraževalnih programov, pri načrtovanju potreb po izobraževanju in usposabljanju in pri določanju kriterijev za vrednotenje programov izobraževanja in usposabljanja na področju psihoterapije;
8. organizira, izvaja in spodbuja strokovno izpopolnjevanje psihoterapevtov in usposabljanje edukantov, ter opravlja nadzor nad ustreznostjo in kakovostjo obeh vrst izpopolnjevanj in usposabljanj;
9. pripravlja strokovna mnenja in izvaja druge aktivnosti za sodelovanje z državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in drugimi osebami javnega prava;
10. vodi seznam izvajalcev psihoterapevtske dejavnosti;
11. ureja kolektivna zavarovanja pred odgovornostjo za škodo.
Poleg tega bi zbornica določila vsebino kodeksa poklicne psihoterapevtske etike in nadzorovala skladnost ravnanja članov z njegovimi pravili. "Sodelovala bo pri pripravi izobraževalnih programov z nosilci izobraževanj in skrbela za nenehno strokovno izpopolnjevanje psihoterapevtov," pravi Možina.
Hkrati pa bi zbornica izvajala različne vrste nadzorov nad svojimi člani, sodelovala bi pri sklepanju kolektivnih pogodb in zastopala interese tistih, ki delajo v javnem sektorju in v zasebni praksi. Pomembna naloga zbornice bi bila tudi seznanjanje javnosti oziroma uporabnikov psihoterapevtskih storitev o svojem delu in delu izvajalcev psihoterapevtskih storitev.
Zbornica bi bila pristojna za verifikacijo izvajalcev psihoterapevtske dejavnosti in (strokovni) nadzor nad spoštovanjem predpisov ter splošnih aktov zbornice ves čas trajanja oziroma opravljanja dejavnosti, pa tudi za verifikacije posameznikove usposobljenosti za opravljanje psihoterapevtskega poklica, katerega sklepno dejanje je uspešno opravljen strokovni izpit in vpis v imenik psihoterapevtov, in sicer ves čas trajanja aktivnega poklicnega življenja posameznika preko vseživljenjskega izpopolnjevanja psihoterapevtov.
Ključne naloge na tem področju bi imela komisija za strokovna in etična vprašanja pri zbornici, ki bi lahko v različnih postopkih v skladu z zakonom preverjala psihoterapevtovo izpolnjevanje strokovnih in poklicnih standardov ter spoštovanje poklicne etike psihoterapevtov, je še naštel Možina.
Druga stran: Poskusi, da bi Zbornico za psihoterapijo vodile ustanove, ki se ne ukvarjajo s kliničnim delom, so nedopustni
Klinični psihologi, ki so zaključili študij na Filozofski fakulteti, nato pa znanje nadgradili s štiriletno specializacijo iz klinične psihologije, ustanovitvi Zbornice za psihoterapijo nasprotujejo.
"Menimo, da je psihoterapija metoda zdravljenja. Vsa specialistična zdravljenja v okviru zdravstva zahtevajo visoko strokovno usposobljenost in regulacijo. Zagovarjamo regulacijo v zdravstvenem sistemu za zdravstvene delavce. Vsi zdravstveni delavci imajo svoje zbornice/strokovna združenja in jih regulira krovna zdravstvena zakonodaja," pravijo.
"Poskusi, da bi Zbornico za psihoterapijo vodile ustanove, ki se ne ukvarjajo s kliničnim delom, ga ne poznajo dovolj dobro in ga zato tudi ne morejo ustrezno nadzirati, se nam zdijo nedopustni," so prepričani.
Menijo, da je posameznik, če ima duševno motnjo ali bolezen, pacient, se zdravi na napotnico in ima pravico do visoko kakovostne obravnave. "Stisk posameznikov brez duševnih motenj se ne zdravi, si pa ti posamezniki zaslužijo kvalitetne oblike pomoči, vendar ne v okviru zdravstvenega sistema," razlagajo.
Verjamejo, da iz zdravstvene blagajne takšnih storitev ne bi smeli financirati, "saj bo sicer še bolj ogroženo zdravje tistih, ki duševne motnje in bolezni imajo". Sicer pa zunaj zdravstva podpirajo ureditev psihosocialnega svetovanja in regulacijo tega področja z zakonom o psihosocialnem svetovanju. "To seveda pomeni, da urejanja tega ni v pristojnosti Ministrstva za zdravje," so pripomnili.
"Model zbornice je nekaj običajnega in uveljavljenega tako doma kot v tujini"
A psihoterapevti pojasnjujejo, da je model zbornice, ki bi urejal to področje, nekaj običajnega. "Model zbornice je znotraj regulacije poklica, ki zahteva visoko strokovnost, nadzor in ustrezno preverjanje usposobljenosti za samostojno poklicno dejavnost, nekaj običajnega in uveljavljenega, tako doma kot v tujini," je povedal dr. Igor Okorn, psihoanalitik IPA, psihoterapevt.
Ustanovitev zbornice je po njegovih besedah nujna za regulacijo poklica psihoterapevt. Brez zbornice celoten predlog zakona, ki so ga pripravili psihoterapevti, nima smisla. "Namen zbornice je seveda (poleg opisa, ki ga je zajel Možina) možno videti tudi v smeri medsebojnega priznavanja usposobljenosti v mednarodnem smislu," še dodaja Okorn.
"Psihoterapevtska zbornica bi skrbela za ustrezna tekoča in redna dodatna izobraževanja in usposabljanja, ki so nujne oblike ohranjanja strokovnosti in kompetentnosti v kliničnem poklicu," dodaja. Hkrati pa bi se, kot še pravi, preko zbornice lahko razvijali ustrezni centri in oblike izobraževanja za poklic. "Zbornica bi bila torej nekakšen izvršilni in nadzorni organ vse zakonske regulative, vezane na poklic psihoterapevta, vključno z inšpekcijskim in drugim nadzorom," je sklenil.
Možina pri tem poudarja ključni pomen načela enakopravnega predstavništva pri upravljanju zbornice, ki bi moralo zagotoviti sodelovanje fakultet in izvajalcev izobraževanja s področja psihoterapije in reprezentativnih civilnodružbenih organizacij psihoterapevtov, v strokovnih telesih zbornice pa bi po načelu enake zastopanosti morali biti vključeni vsi priznani psihoterapevtski pristopi: "Le z upoštevanjem teh dveh načel bi lahko preprečili trenutne poskuse monopolizacije, dominance in onemogočanja ustvarjalnega razvoja področja psihoterapije s strani psihiatrov in kliničnih psihologov. Hkrati pa bi lahko postali člani zbornice in aktivni zastopniki pri njenem upravljanju vsi tisti psihiatri in klinični psihologi, ki so hkrati psihoterapevti. To pomeni, da bi bila ureditev z zbornico vključujoča, saj bi povezala vse psihoterapevte, ki so se za psihoterapijo usposobili kot za prvi ali za drugi poklic."
Ustanovitev zbornice podpirajo tudi v Slovenski krovni zvezi za psihoterapijo. "Podpiramo ustanovitev psihoterapevtske zbornice z jasno določenimi smernicami in nalogami delovanja, med njimi: vzpostavitev in vzdrževanje registra psihoterapevtov in supervizorjev; preverjanje izpolnjevanja pogojev za status, psihoterapevta in supervizorja (podeljevanje licenc); potrjevanje ustreznih izobraževalnih programov za psihoterapijo oz. supervizijo psihoterapije; zagotavljanje dela psihoterapevtov in supervizorjev v skladu z zakonom ter etičnimi standardi stroke," je zapisala mag. Mateja Erčulj.
KOMENTARJI (11)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.