Psihoterapevtske in druge organizacije so ob dnevu duševnega zdravja 10. oktobra opomnile, kakšno je stanje duševnega zdravja v Sloveniji:
- da zaradi samomora umre 400–500 ljudi letno in da smo v Evropi na vrhu stopnje umrljivosti zaradi samomora že vrsto let;
- da vsako leto umre več kot 1000 ljudi zaradi posledic alkoholizma, za časa življenja pa ob tem trpi ogromno družin, v preračunu pa to pomeni kar 800.000 trpečih posameznikov;
- da četrtina državljanov Slovenije trpi za stresnimi motnjami, okoli 10 odstotkov jih vsako leto dobi diagnozo depresija in jemljejo pomirjevala in antidepresive;
- da za depresivno motnjo trpi skoraj četrtina nosečnic in mladih mamic;
- da je v zadnjih 25 letih pri otrocih in mladostnikih prišlo do 60-odstotnega povečanja primerov duševnih motenj in več kot 50-odstotnega povečanja porabe psihiatričnih zdravil, čas pandemije pa je najbolj prizadel otroke in mladostnike iz socialno ogroženih družin, kjer se je za 20 odstotkov povečalo število duševnih motenj.
"Ob omenjenih številkah močno podpiramo vse dostopne strokovne in znanstveno utemeljene pristope in metode za reševanje težkih stanj, še posebej pa bi radi izrekli močno podporo pripravi novega psihoterapevtskega zakona. Veseli nas, da ministrstvo za zdravje prepoznava psihoterapijo kot samostojen poklic, ki mora biti sistematiziran in reguliran na vseh resorjih," so zapisali in poudarili, da ob tem spodbujajo tudi ustanovitev psihoterapevtske zbornice ali katerekoli druge javne organizacije, ki bo izključno v javnem interesu povezovala stroko. "Takšna oblika javne organizacije bi z jasno regulacijo in visokimi kriteriji povečevala varnost uporabnikov," so prepričani.
Psihoterapevti so skupaj z mnogimi nevladnimi organizacijami že pred meseci opozarjali na nujnost in pomembnost regulacije in dostopnost psihoterapije, posebej za otroke, mlade, starejše, socialno ogrožene in za ljudi z duševno motnjo. "Psihoterapevti verjamemo, da si najranljivejše skupine še posebej zaslužijo takojšnjo in dostopno pomoč, socialno ogroženi otroci in mladostniki pa takojšnjo brezplačno psihoterapijo. Želimo si, da bi z uvedbo javnih služb na različnih resorjih najranljivejše skupine prišle do večje dostopnosti," so zapisali v sporočilu za javnost.
'Psihoterapevte pozivamo, naj vsak prispeva najmanj en cikel terapij'
Poleg varnosti uporabnikov jih še vedno skrbi vprašanje brezplačnosti in ker, kot poudarjajo, ob stiskah ne zmorejo pogledati stran, začenjajo kampanjo "Psihoterapevti skrajšujemo čakalne vrste". "Javno pozivamo vse psihoterapevte, da se pridružijo pobudnikom kampanje in da vsak prispeva najmanj en cikel terapij (12 srečanj) za najmanj enega uporabnika, s prijavo na mail: psihoterapijazavse@gmail.com. Želimo si, da bi se nam pridružili vsi psihoterapevti in da bi to konkretno zmanjšalo število ljudi, ki trpijo. O kampanji bomo več pisali na strani www.psihoterapijazavse.si," so sporočili.
"Glede na zgornje statistike naša pobuda deluje kot kaplja v morje, toda če lahko preprečimo samo en simptom ali samo eno motnjo ali ohranimo samo eno življenje, je vredno. Namen kampanje je že pred sprejetjem zakona povečati dostopnost in brezplačnost psihoterapije najbolj ranljivim, na kar opozarjamo v zadnjih mesecih, hkrati pa želimo biti del rešitve, ki jo prinaša nov zakon," pravijo.
Opozarjajo na nevarnost, če bi psihoterapijo duševnih motenj lahko obravnavali izključno v zdravstvu
Z mnogimi člani nevladnih in ostalih organizacij so v izjavi nevladnikov že opozarjali na nevarnost, če bi psihoterapijo duševnih motenj lahko obravnavali izključno le v zdravstvu. Po besedah nekaterih nevladnikov bi tako namreč kar dve tretjini njihovih uporabnikov ostali brez brezplačne takojšnje pomoči. "Upamo, da ministrstvo za zdravje še vedno prepoznava, da se v svetovnih strokovnih smernicah psihoterapija uporablja kot prva in edina oblika zdravljenja pri osebnostnih motnjah in depresiji," dodajajo.
Pripisali so, da tudi Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) opaža pomanjkanje strokovnjakov s področja duševnega zdravja in da zato spodbuja laike, da bi lahko izvajali na dokazih temelječe intervencije, ki so uspešne pri obravnavanju depresije in anksioznosti. "SZO spodbuja vključevanje laikov in deinstitucionalizacijo – da se obravnava duševnih motenj izvaja v skupnosti in ne več v psihiatričnih bolnišnicah," pravijo.
Psihoterapevti so v podporo SZO in nevladnikom, predvsem pa v podporo vsem uporabnikom/pacientom, ki so preživeli ali preživljajo hospitalizacijo v psihiatričnih bolnišnicah, poklonili tudi kratki igrani dokumentarni film 'Z več pogovora do manj zapiranja'. "Film predstavlja direkten poziv k deinstitucionalizaciji, spoštljivosti, sodelovanju in upoštevanju psihoterapije, predvsem pa pokaže na vse stiske, ki so jih pacienti morali (in ponekod žal še vedno morajo) pretrpeti znotraj zdravstvenih psihiatričnih institucij," pravijo.
Pod sporočilom za javnost so podpisani: Irena Kosovel, univ. dipl. prav., psihoanalitična psihoterapevtka, predsednica SZP; Franci Gerbec, univ. dipl. prav., podpredsednik ZOPS; prof. dr. Robert Cvetek, univ. dipl. psiholog, specialist zakonske in družinske terapije, predstojnik Katedre za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije UL TEOF; mag. Miran Možina, dr. med., spec. psihiater in psihoterapevt, direktor SFU Ljubljana, in asist. Urška Kranjc Jakša, univ. dipl. filozofinja, zakonska in družinska terapevtka stažistka, doktorantka zakonske in družinske terapije, mediatorka in predsednica Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.