V Sloveniji število umorov in ubojev ni veliko, največ pa se jih zgodi ravno znotraj družinskega kroga. Vseeno so tako ekstremna oziroma množična dejanja, kot je bilo ponedeljkovo, redka, pojasnjuje psiholog Peter Umek.
Razlogi za takšne tragedije so po njegovih besedah zelo različni. Lahko so povezani z zapuščino ali drugimi neurejenimi družinskimi razmerami (tudi nasiljem), ki v nekem trenutku eskalirajo. Predvsem pri mladih pa je lahko razlog osebna stiska, če se ne počutijo sprejete, če se počutijo zaničevane ali če menijo, da starši dajejo prednost drugemu otroku. Osebna stiska je lahko povezana tudi s finančnimi razlogi, izgubo službe, alkoholom in drogami, je naštel.
Kar se tiče ponedeljkovega primer z Janč, ko je 22-letnik ubil starša in sestro, nato pa sodil še sebi, je po njegovem mnenju težko reči kar koli o razlogih, če ne poznamo okoliščin. Dodal je le, da bi lahko šlo za nasilje, glede na to, da je imela sestra še toliko možnosti, da je poklicala policijo, in da je imel storilec dostop do orožja, ki je bilo doma.
Ob tovrstnih dogodkih so pogoste izpovedi sosedov, da takega dejanja od storilca ne bi pričakovali in da ni nič kazalo na to. Tudi v tem primeru je policija sporočila, da storilca doslej še ni obravnavala za kazniva dejanja, prav tako nima podatkov, da bi bil v družini kakšen spor. "Vse, kar se dogaja v družini, se pri nas skriva, ostane za štirimi stenami," je slovensko značilnost opisal Umek.
Na vprašanje, ali bi bilo mogoče zaznati težave in tragedijo preprečiti, je odgovoril, da bi to, da je nekaj narobe, lahko zaznali predvsem starši, ampak da ti v nekaterih primerih stvari ne jemljejo preveč resno ali pa jih poskušajo urediti na nepravi način, na primer s pritiski in grožnjami, zato lahko potem te stvari eskalirajo. V nekaterih primerih starši tudi ne prosijo za strokovno pomoč, ker bi bila to lahko sramota za vso družino. "Dokler ne bomo izvedeli, kaj se je prej dogajalo v družini, ne bomo mogli pravzaprav nič kaj dosti povedati o tej tragediji," je poudaril psiholog.
Opozoril je, da lahko v primeru zavrte agresivnosti ta ob kakem dogodku privre na dan in se potem nekdo znese nad svojimi bližnjimi, lahko tudi v afektu, ter se šele potem zave, kaj je naredil. Zato po njegovih besedah ni nič nenavadnega, da si storilec v teh primerih sodi sam ali da tudi sam pokliče policijo, če se svojega dejanja zaveda in ima vsaj malo občutka vesti. To se pogosto zgodi predvsem v primeru razdrtih partnerskih odnosov, ko moški ne prenese, da je nekdanja partnerica z drugim, zato ubije njo in nato še sebe. Za to je verjetno šlo tudi v nedavnem koprskem primeru, je pojasnil Umek.
Družinski umori so po njegovih besedah pogosto povezani z doživljanjem stresa v družinskem okolju, storilci pa niso nujno agresivni. Kot je pojasnil, so med njimi tudi taki, ki so bolj ali manj mirno živeli, morda gre za bolj introvertirane tipe osebnosti, ki svoje stiske in težave rešujejo v sebi, ko tega ne zmorejo več, pa te privrejo na plan.
Umek ponedeljkove tragedije ne želi povezovati z aktualnimi razmerami, saj o njenih okoliščinah ne vemo praktično ničesar. "Res pa je, da so razmere drugačne," je dejal in navedel primere tistih, ki so izgubili službo ali se ne morejo sprijazniti z omejitvami družabnega življenja, saj so se prej več družili z drugimi, zdaj pa so doma. Lahko pride do nekih težav, ki se bodo v prihodnosti verjetno pokazale predvsem pri mladih, pri tistih, ki so zgubili službo in imajo hude finančne probleme, je pojasnil. Toda to po njegovih besedah ne more biti poglaviten razlog za tovrstna posameznikova dejanja, "vedno moramo iskati več razlogov".
KOMENTARJI (140)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.